V piranski pokopališki cerkvi izvirna neogotska poslikava

V NOTRANJOSTI POKOPALIŠKE CERKVE SV. MOHORJA IN FORTUNATA NA ZGODOVINSKEM PIRANSKEM POKOPALIŠČU OD KONCA AVGUSTA POTEKAJO KONSERVATORSKO-RESTAVRATORSKA DELA, S KATERIMI SE POSTOPOMA RAZKRIVA IN OHRANJA PRVOTNA DEKORATIVNA POSLIKAVA IZ 19. STOLETJA. POSEG IZVAJA EKIPA AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE UNIVERZE V LJUBLJANI, VREDNOST DEL PA ZNAŠA NEKAJ MANJ KOT 25 TISOČ EVROV.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je bila zasnovana sredi 19. stoletja v neogotskem slogu. Njeno notranjost zaznamujejo profilirana rebra, štukaturni elementi in dekorativne poslikave, ki so bile skozi čas večkrat prekrite z novejšimi opleski. Raziskave so pod njimi razkrile prvotno poslikavo v tehniki secco z motivi modrega zvezdnega neba, iluzionistične arhitekture ter imitacij kamna in marmorja.

Pred začetkom del so strokovnjaki izvedli sondiranja in preizkuse različnih metod odstranjevanja kasnejših barvnih plasti. Ugotovili so, da je izvirna poslikava kljub lokalnim poškodbam razmeroma dobro ohranjena, vendar na posameznih mestih zelo občutljiva.

PLAST ZA PLASTJO DO PRVOTNE PODOBE

Glavnino del predstavlja postopno odstranjevanje kasnejših preslikav in odkrivanje originalne dekoracije na stenah, svodu in štukaturnih elementih. Zaradi različnih materialov in stopnje ohranjenosti je treba način dela prilagajati posameznim površinam. Na nekaterih delih se preslikave odstranjujejo mehansko s skalpelom, drugje z mehkejšimi postopki, ki minimalno posegajo v občutljivo originalno plast. Posebna previdnost je potrebna pri modri poslikavi svoda z zvezdami.

Ob odkrivanju poslikav potekajo tudi utrjevanje oslabljenih barvnih plasti, lokalno kitanje poškodovanih delov ter po potrebi retuširanje in toniranje. Namen posega je ohraniti čim več izvirne poslikave in ponovno vzpostaviti njeno berljivost.

Screenshot 2026 09 29 at 13.44.33

DELO KOT PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE NOVE GENERACIJE RESTAVRATORJEV

Na terenu sodeluje od šest do osem študentk konservatorstva-restavratorstva pod mentorstvom izr. prof. dr. Blaža Šemeta ter restavratorka. Projekt tako poleg varovanja pomembne kulturne dediščine predstavlja tudi dragoceno praktično izkušnjo za prihodnje konservatorke-restavratorke.

Dela bodo ob stalni prisotnosti najmanj petih izvajalcev trajala do začetka oktobra, ob večjem številu sodelujočih konservatorjev-restavratorjev pa se lahko zaključijo tudi prej.