V albanski prestolnici Tirana so danes znova izbruhnili protivladni protesti, na katerih so demonstranti zahtevali odstop premierja Edija Rame. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo vzdušje sprva mirno, pozneje pa se je zaostrilo. Zamaskirani protestniki so začeli v policiste metati kamenje in zažigati smetnjake.
Nemiri so del širšega protestnega gibanja, ki Albanijo zaznamuje že več mesecev. Gibanje se je začelo maja z nasprotovanjem projektu gradnje luksuznega hotela na zavarovanem naravnem območju, pri katerem naj bi sodeloval tudi Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sredi oktobra so se protesti razširili, v ospredje pa so stopile zahteve po ukrepanju proti domnevni korupciji, izboljšanju zdravstvenega sistema in več priložnostih za mlade.
Za udeležence nasilnih protestov visoke denarne kazni
Albanska vlada je v sredo sprejela zakonodajne ukrepe, s katerimi želi omejiti nasilje na demonstracijah. Predvidene so denarne kazni do 500.000 lekov oziroma približno 5500 evrov za posameznike, ki ostanejo v skupini, v kateri prihaja do nasilja ali plenjenja javnih površin, pa tudi za tiste, ki si med protesti zakrivajo obraz oziroma skrivajo svojo identiteto.
Kazni lahko doletijo tudi ljudi, ki sami ne izvajajo nasilnih dejanj, vendar so prisotni na protestu, ki preraste v nasilje. Znesek naj bi predstavljal približno šest povprečnih mesečnih plač v Albaniji, kjer povprečna bruto plača znaša okoli 930 evrov.
Novi ukrepi policiji omogočajo tudi začasno omejevanje zbiranj na določenih območjih, kadar obstaja nevarnost nasilja. To velja zlasti za okolico izobraževalnih, zdravstvenih in državnih ustanov. Predvidene so tudi sankcije za spletno spodbujanje nasilja, poleg tega pa ukrepi določajo možnost odškodnin za manjša podjetja, ki utrpijo škodo med protesti.
Ukrepi morajo še skozi parlament
Vladni ukrepi so začeli veljati takoj, vendar jih mora parlament potrditi v 45 dneh, če naj ostanejo v veljavi. Premier Rama je ob tem povedal, da ga je pri pripravi ukrepov navdihnil francoski predlog zakona, po katerem bi morali protestniki finančno odgovarjati za škodo, povzročeno med uličnimi demonstracijami.
Rama je nasilje na protestih večkrat pripisal tudi vplivu tujih akterjev. Rusijo in Iran je obtožil širjenja spletnih dezinformacij, hkrati pa pozval k dialogu. Protestno gibanje tako ostaja izraz nezadovoljstva z razmerami v državi, medtem ko vlada z novimi kaznimi in omejitvami poskuša preprečiti nadaljnje zaostrovanje demonstracij.
