Večdesetletno iskanje vodnih virov

Letošnja suša je ponovno razgalila težave Slovenske Istre pri oskrbi s (pitno) vodo. V letih od redukcij leta 1987 je bilo nanizanih mnogo rešitev, realizirana ni bila nobena. Pravica do pitne vode pa je nenazadnje zapisana tudi v slovensko ustavo. Pristojni v zadnjih dneh iščejo tako kratkoročne, kot srednje in dolgoročne rešitve, na terenu je bil novi okoljski minister Uroš Brežan, ki se je srečal z župani občin Slovenske Istre, na dan pa prihajajo alternative, kako vodo v zadostni količini zagotoviti območju, ki kot zadnji del Slovenije še ni vodooskrben na primerni ravni.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Slovenska Istra na svojem ozemlju nima ustreznega vodnega vira, ki bi zagotavljal potrebne količine pitne vode za svoje občane, tiste, ki delajo ali gostujejo pri njih. “Zaradi nezanesljive oskrbe s pitno vodo občinam Slovenske Istre že leta grozi humanitarna in gospodarska katastrofa, do katere bi skoraj prišlo že pred dvema letoma, ko je zaradi železniške nesreče prišlo do izlitja več tisoč litrov kerozina na vodovarstvenem območju,” so pred dnevi v sporočilu za javnost spomnili predstavniki občin Ankaran, Koper, Izola in Piran.

Slovenska Istra ostaja črna točka

V zadnjih desetih letih je Slovenija v vodooskrbo prebivalstva vložila več kot milijardo evrov in vsa druga večja območja so s tega vidika že rešena, slovenska Istra pa ostaja na tem področju ena od črnih točk.

brezan
Okoljski minister Uroš Brežan v Brkinih

Postopek priprave državnega prostorskega načrta za zajetje Suhorca se sicer nadaljuje, a je minister Brežan prejšnji teden prisluhnil predstavnikom civilne iniciative Ohranimo Brkine, ki menijo, da to ni rešitev težav z vodooskrbo za celo regijo. Kot rešitev tudi oni predlagajo povezavo vseh vodovodov, kar ne bi bila rešitev le za slovensko Istro, pač pa tudi za Kras in zaledje ter s tem za celotno Notranjsko-primorsko regijo.

Politika rešitve tako išče predvsem v vodnem zajetju Klariči na Krasu, ki je ena od možnosti zunaj prostorskega načrta Suhorca. Kot druga možnost se kaže tudi zajetje Malni v Postojni.

Razsoljevanje pri nas ni mogoče

Vladi Republike Slovenije je koprski župan Aleš Bržan poslal seznam kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za varno oskrbo slovenske Istre s pitno vodo, ob tem pa spomnil, da rešitev z razsoljevanjem morja pri nas ni mogoča oziroma dovoljena. “Iz zelo utemeljenih razlogov. Ne gre le za energijsko potratnost, razsoljevanje v tako plitvem morju, kot je naše, bi povzročilo nepopravljivo okoljsko škodo,” je na kratko povzel svarila, ki jih je stroka podala že pred leti.

O tem je v javnosti večkrat spregovoril prof. dr. Vlado Malačič, fizikalni oceanograf z Morske biološke postaje Piran, ki edino rešitev vidi v vodnem zajetju v Brkinih. “Lahko se uporabi tudi kakšna jama, ki ni svetovni naravni biser, se jo hidrološko izolira in bi še toliko lažje in boljše hranili višek vode tam,” je pred dnevi povedal za koprsko televizijo.

Rešitev tudi v zmanjšani porabi

Izr. prof. dr. Gregor Kovačič, predstojnik Oddelka za geografijo na koprski Fakulteti za humanistične študije pa meni, da je rešitev za pomanjkanje pitne in tudi druge vode v Slovenski Istri potrebno iskati v dveh smereh –zmanjšani porabi (ozaveščanje uporabnikov o smotrni rabi) ter zagotovitvi dodatnih vodnih količin.

Tudi on meni, da je nedvomno za Slovensko Istro potrebno poiskati dodatni vir pitne vode, pri čemer se kot najboljša rešitev po njegovem mnenju ponuja povezovanje regionalnih vodovodnih sistemov v zaledju, tudi z območja porečja Save (Malni pri Postojni). “Na tak način bi trajnostno oskrbo z zadostnimi količinami kakovostne pitne vode za nekaj desetletij zagotovili širšemu krogu uporabnikov,” pravi Kovačič.

Vodo bi bilo treba reciklirati

Poleg zagotavljanja pitne vode pa bi na območju Slovenske Istre ena od bistvenih prioritet moralo biti tudi zagotavljanje vode za namakanje kmetijskih zemljišč. “Letna količina padavin je v povprečju zadostna, da bi se lahko zagotovile zadostne količine vode za namakanje. Potrebno je vodo zajeti v času, ko potrebe za namakanje ni ozirma je majhna. To pomeni, da bi bila potrebna izgradnja več manjših zadrževalnikov vode na različnih lokacijah, kar je ob ustreznem prostorskem načrtovanju vsekakor možno,” pravi eden od naših sogovornikov, ki na Obali deluje v sektorju gradbeništva.

Podbno so ugotovili tudi v hrvaškem delu polotoka, kjer praktično “od vedno” koristijo reciklažo odpadne vode, ne le za namakanje kmetijskih površin, temveč tudi zalivanje drugih zelenih površin in čiščenje ulic. Zato se tam v zadnjem času vse pogosteje načrtujejo in izvajajo različni sistemi za pridobivanje črne (čiščenje sanitarne vode) in/ali sive vode (zbiranje in ponovna uporaba deževnice) ter sistemi črpanja vode iz podzemnih vrtin.

“Trenutno se gradi čistilna naprava sanitarne vode v Rovinju, v Poreču poskusno obratuje čistilnik, občina Bale ima dva takšna čistilnika nekoliko manjše kapacitete in vsi imajo možnost ponovne uporabe tehnološke vode za zalivanje zelenic, pranje ulic,” razlaga Ivan Fabris iz gradbenega podjetja I.F. Projekt.

Pri nas je zaenkrat Direkcija RS za vode izdala začasno dovoljenje za uporabo Vanganelskega jezera in drugih manjših zajetij za druge, predvsem kmetijske rabe, kjer zalivanje s pitno vodo še vedno ostaja prepovedano.