Ognjemet se že od 15. stoletja, v podobni obliki kot danes pa od 18. stoletja, uporablja za popestritev in poudarjanje slovesnosti na prireditvah in ob različnih priložnostih, saj ga ljudje zaradi raznoterosti oblik in barv sprejemajo z naklonjenostjo in občudovanjem. Ob prazničnih dneh pričara posebno vzdušje, vendar obenem povzroča veliko hrupa in negospodarno onesnaženost ozračja z delci, ki vsebujejo stroncij, vanadij, barij, svinec, aluminij, antimon, žveplo, molibden, fosfor, cink itd. – ter predstavlja tveganje za zdravje.
Po podatkih Arsa koncentracije delcev v ozračju na prehodu v novo leto presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti za delce z velikostmi pod deset mikrometrov PM10. Ti delci lahko ob suhem vremenu v zraku lebdijo več kot teden dni. Tudi ko se že posedejo, se ob suhem vremenu zaradi cestnega prometa ali vetra spet vrnejo v ozračje. Padavine jih sicer sperejo iz ozračja in tal, vendar s tem onesnažijo površinske vode in podtalnico.
Nekatere slovenske mestne občine, ki so že v preteklosti bodisi zmanjšale novoletni ognjemet ali pa se mu popolnoma odpovedale, so tudi letos zavzele enako stališče in se bodo ognjemetu odpovedale. Med vsemi mesti v slovenski Istri bo ognjemet razsvetljeval samo mesto Piran. Ali bo brez ognjemeta prehod v novo leto enako čaroben kot sicer?
