Narodna in verska prepričanja
Veliko ljudi običajno podre božično ali novoletno drevo na praznik Svetih treh kraljev, 6. januarja, saj verjamejo, da se takrat konča božični čas in se praznično obdobje uradno zaključi. Ta datum se v krščanski tradiciji imenuje tudi Epifanija ali Gospodovo razglašenje, ko so se trije modreci (kralji) prišli poklonit novorojenemu Jezusu.
Kljub temu pa cerkveni koledar in duhovniki opozarjajo, da se božični čas formalno konča nekoliko drugače: po nekaterih cerkvenih tradicijah božično drevo ostane postavljeno do zadnje nedelje božičnega časa — praznik Jezusovega krsta, ki je običajno malo pozneje kot 6. januar. Tisti, ki zelo dosledno sledijo cerkveni kronologiji, pravijo, da božični čas v cerkvenem koledarju traja dlje in se uradno zaključi šele s tem praznikom.
Različne navade in pomeni datumov
• 6. januarja – najpogostejši tradicionalni datum za odstranjevanje drevesa. Ta dan mnogi Slovenci povezujejo s koncem praznikov in časom, ko se lahko pospravijo okraski in simboli božičnega vzdušja.
• 2. februarja (svečnica) – po stari cerkveni tradiciji božični čas traja 40 dni po božiču, zato nekateri še danes počakajo prav do tega praznika, preden odstranijo tudi jaslice in druge božične simbole. Ta dan simbolizira tudi konec prazničnega obdobja in začetek novega cikla.
• Po novem letu – marsikdo drevo odstrani že kmalu po 1. januarju, saj si želi “začeti leto s čistim domom”, ali pa preprosto zaradi praktičnih razlogov (npr. ker je drevo že suho ali zavzema prostor).
Praktični in simbolni vidiki
Poleg verskih navad se lahko odločitev razlikuje tudi glede na vrsto drevesa — naravna jelka, ki je bila posekana že pred prazniki, lahko začne izgubljati iglice in se sušiti, zato jo nekateri odstranijo prej iz varnostnih razlogov. Po drugi strani imajo umetna drevesa nične varnostne omejitve in jih lahko pospravimo kadarkoli.
Slovenski etnolog Janez Bogataj prav tako navaja, da božično-novoletno obdobje v Sloveniji tradicionalno poteka od adventa pa vse do praznika treh kraljev ali svečnice, kar kaže, da so običaji skozi zgodovino ostali raznoliko barviti.
Kaj pravijo ljudje?
Vprašanje, kdaj pospraviti drevo, pogosto sproži živahne debate — nekateri prisegajo na 6. januar, drugi pravijo, da je najpomembneje, da drevo stoji, dokler ne izgubi svoje svežine, spet tretji pa sledijo starim ljudskim navadam, po katerih bi smreko pustili kar do 2. februarja, če bi želeli ohraniti kar največ tradicionalnega pomena.
Kdaj boste pa vi podrli svoja novoletna drevesca?
Vsak dom ima svojo zgodbo in navado — prav zaradi raznolikosti pogledov je ta vsakoletna dilema tudi priložnost za družinsko ali osebno refleksijo o tem, kdaj se posloviti od prazničnega vzdušja in uradno začeti z novim letom.
