×

Velika noč: Zakaj barvamo pirhe in jemo šunko?

Velika noč za kristjane predstavlja največji krščanski praznik. Marsikdo pa ne ve, kaj pomenijo dobrote v košarah in na mizah.

Deli novico s tvojimi prijatelji
 Velika noč predstavlja praznik veselja in svetlobe za vse kristijane. Ste se kdaj vprašali, zakaj v velikonočnem času barvamo jajca in zakaj je kraljica tega praznika šunka?
Velikonočna pojedina je zasnovana na treh ravneh: na hrani, ki je povezana z Jezusom (jagnjetina, kruh), hrani, ki je povezana s poganskimi rituali, ki so naznanjali začetek pomladi (jajca, šunka, kruh), ter na nekaterih bolj modernih interpretacijah, kot je čokolada. 

Velikonočna pojedina doseže poseben pomen in vrhunec  v nedeljo, na dan, ko je po verovanju Jezus vstal od mrtvih, in se ga zato kristjani še posebno veselijo. Ta dan, se po običaju zberejo pri velikonočnem zajtrku za obloženo velikonočno mizo. Ta koncept ponovnega rojstva pa je pravzaprav globoko povezan s poganskimi čaščenji pričetka oziroma ponovnega rojstva pomladi. Jajce svoje velike vloge v religiji zagotovo ni dobilo šele s pojavom krščanstva, ampak je že za mnoge narode pred tem simboliziralo ponovno rojstvo in nesmrtnost. Predstavljalo je neko večnost.

Pirhi

Uživanje jajc je bilo v zgodnjem krščanskem koledarju prepovedano ves čas velikonočnega posta, tako da so postala na sam veliki dan še večji razlog za veselje. Da bi poudarili to posebno priložnost, pa so jih ljudje pričeli tudi okraševati. Sicer pa zagotovo vemo, da so nekatera ljudstva okraševala jajca že pet tisoč let pred kristusovim rojstvom. Kitajci so denimo svojim otrokom za rojstni dan podarjali rdeče obarvana jajca.

Čokoladna jajca

Tradicija darovanja čokoladnih dobrot med praznovanjem velike noči se je pričela  šele v devetnajstem stoletju.  Razlog je precej preprost. Pričela se je industrijska doba in čedalje večja izbira materialnih sredstev je uveljavila tudi čedalje bolj razširjeno navado za darila.

Velikonočni zajček

Eden najbolj znanih velikonočnih simbolov je tudi zajček. Tudi ta ideja ima najverjetneje svoj izvor še v poganskih verovanjih. Zajček je bil namreč vedno znan kot izredno plodna žival. Prav zato je postal simbol plodnosti in pomladi, čeprav uradno nikoli ni postal del krščanske religije.

Velikonočna šunka

Uradno meso velike noči bi sicer morala biti jagnjetina, vendar pa je v mnogih državah postala bolj pogosta uporaba šunke. Tudi ta ima izvor v poganskih časih. Pujs je namreč bil simbol sreče.

Pekovski izdelki

Tudi kruh je za ljudi pomemben še iz poganskih časov, in sicer pomeni plodnost. Že antični Grki in Egipčani so ga darovali svojim bogovom. Poleg tega pa je pri zadnji večerji Jezus podelil kruh s svojimi apostoli. Kruh je zato pogosto spečen v simbolnih oblikah ali ima narisan križ.

V preteklosti so religije v svojem čaščenju pogosto uporabljale hrano; velika noč pa je praznik, ki je še posebno povezan z njo. Danes je vezan na krščanstvo in cerkev,  vendar pa izhaja iz še starejših obredov, ki so slavili ponovno rojstvo, obilje in srečo.

Simbolika velikonočnih jedi

Velikonočna jedila, ki jih verniki odnesejo k blagoslovu imajo zanje tudi poseben pomen.

 

Pirhi po krščanskem verovanju predstavljajo kaplje Jezusove krvi.

Potica: Jezusovo krono

Hren: Žeblje s katerimi je bil pribit na križ

Šunka: Jezusovo telo

 

Naši partnerji

Aktualne novice