Vera je v Istro prišla iz Šmartnega ob Paki pred štirimi desetletji. S prijateljico sta prišli sezonsko delat v Portorož, a je ostala in si ustvarila nov dom v Izoli. Spoznala je svojega moža Stojana in našla redno službo, v kateri so hitro opazili, da ima smisel za lepe stvari, da zna narediti krasne aranžmaje in jih tudi prodati, zato so ji v najem ponudili trgovino s spominki v središču Kopra. Prodajala je slovenske izdelke, od rogaškega kristala do idrijske čipke, dodajala pa je še svoje aranžmaje iz suhega cvetja. Izpolnila se ji je želja po mali trgovini ob morju, v kateri bi ustvarjala svoje izdelke in jih prodajala. »Po osamosvojitvi Slovenije so prišli tudi časi, ko ni bilo prometa in se je bilo treba znajti, zato sem večji del prodaje prenesla na teren in sejme, od jutra do večera sem bila v nakupovalnih središčih po vsej Sloveniji. Začela sem ob petih zjutraj, saj je morala biti do odprtja prodajaln stojnica postavljena. Zaključila sem, ko se je zapiralo in bila doma šele ob desetih zvečer. To je trajalo skoraj deset let. Videti je preprosto, vendar je bilo treba znositi za vsako stojnico po deset velikih zabojev, saj je videz aranžiranega prostora zelo pomemben za prodajo. Kjer je volja, je tudi delo,« pove v pojoči primorščini in doda, da je delo na stojnici svojevrstna izkušnja.
Ceni vse delovne ljudi
»Naučilo me je, da to delo ni prav nič manj vredno od tistega, ko si lepo oblečen v toplem butiku ali pisarni. Cenim vse, ki delajo zunaj v vseh letnih časih. Pa naj bo v mrazu in vetru pod lediščem ali na soncu, ko imaš nad sabo samo senčnik in si zaradi pripeke in štiridesetih stopinj Celzija ves prepoten od vročine. Cenim branjevke in vse druge, ki delajo na stojnicah in nihče ne vidi ozadja njihovega truda. Ko moraš vse pripraviti in potem pospraviti, vmes pa te zalije še dež in opeče sonce, pa pride kupec, ki bi se pogajal za ceno in ne ve, kako je cel dan stati in se smejati ljudem, saj nihče ne mara kislega obraza. Delo me je naučilo tudi tega, da bo prodaja uspešna samo takrat, ko si s stranko prijazen in ji lepo razložiš, zakaj se izdelki uporabljajo, kakšna je njihova sestava, rok uporabe, namen in izvor. Kupca je treba znati prepričati na pošten način,« pove Vera, ki zna trdo delati, a si tudi vzeti prosto. Z družino so šli večkrat na dopust na Hvar, kjer je vedno občudovala čudovite sivkine nasade. Ker sta z možem po duši vrtnarja in zeliščarja, sta kmalu posadila svojo njivo sivke. Vsakič znova je očarana, ko opazuje dišeče cvetove. Srečna je, ko se z možem usedeta pod oljko in samo tiho občudujeta nasade in jih vonjata. Z veseljem gresta na njivo, kjer se kljub delu sprostita in občudujeta njun raj. Potem pa se spet zažene v delo. Vera izdeluje iz te dišeče rastline tako spominke kot kozmetiko, z užitkom izdeluje sivkin dekor. To so blazine za pohištvo, razne živalice, ki so zelo priljubljene pri otrocih, saj so primerne za posteljo, za prijeten spanec, pa sivkine punčke, vrečke s posvetilom, vrečke z idrijsko čipko … Vsi njeni izdelki imajo tudi certifikat Art craft obrtne zbornice Slovenije. Svoje izdelke prodaja po obali, kjer ima na različnih lokacijah prodajne hiške. Njeni kupci so domači turisti, pa tudi številni tuji iz Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške … Zelo dobri kupci pa so tudi tujci, ki pridejo z ladjami v Koper. »Ko grem na primer na sejem na Bled ali v Bohinj, so moji kupci turisti s Kitajske, Japonske in Nemci. Turisti kupujejo in iščejo nekaj pristnega slovenskega in zelo cenijo ročno delo. Pri mojem poslu pa je izziv tudi to, da izdelki ne smejo biti predragi. Stanejo lahko največ pet ali deset evrov, zato imam v ponudbi vrečke, polnjene s sivko s tiskom s posvetilom, s fotografijo Slovenije, Izole, Portoroža, personalizirane izdelke s posvetilom, dišeče obeske za v avto, magnetke s sivko, lesene izdelke, školjke, vrečke z idrijsko čipko, punčke Šavrinke … Izbor spominčkov je kar velik. Ko jih izdelujem, želim, da niso samo lepi in dišeči, ampak tudi koristni in uporabni kot na primer dišeča očala za oči, polnjena s sivko za sprostitev. Teh se najbolj poslužujejo v raznih salonih pri masažah in v lepotnih centrih, ženske pa jih izbirajo za boljši spanec, …« pripoveduje Vera, ki se trenutno pripravlja za marčevski Celjski sejem Altermed. Vsako leto se ga udeleži s svojo ekipo. Ta pomladni sejem ji je zelo pri srcu, saj v Celju vedno sreča veliko znancev in razstavljalcev, pa prijateljev, ki se srečujejo na vseh sejmih. V vseh letih delovanja se je udeležila več kot sto različnih sejmov po Sloveniji. Energije in idej ji zlepa ne zmanjka. »Vsakič moram pokazati kaj novega, saj se menjajo smernice in ljudje potrebujejo nekaj, česar še niso videli. To mi daje nove zagone in motivacijo, da predstavim kaj novosti. Na sejmih sem prejela kar nekaj pohval in priznanj za kakovost ter izvirnost in novost na svojem področju,« pove Vera, ki je razvila tudi naravno kozmetiko iz sivke. V njej je cela vrsta uspešnih izdelkov pri kupcih. To so v prvi vrsti sivkino naravno eterično olje, hidrolat rožmarina in sivke, krema za obraz, kopalna sol za noge, balzam za ustnice, sproščujoče masažno olje, trdi kremni parfum, tekoče milo, sivkina mila v različnih oblikah.
Bliskovita koronska akcija
Seveda pa je tudi zanjo korona vse postavila na glavo. »Takrat smo bili čez noč primorani ostati doma. Tako pri meni kot pri ostalih je nastopila kriza. Na hitro se je bilo treba organizirati in prodajo preusmeriti in ponuditi preko spleta in fb, kar je bilo uspešno. Imela sem časa na pretek. Izkoristila sem ga za delo, ki sem ga prej zanemarila, pa še kuhala, pekla peciva in urejala dom. Ta čas sva z možem posvetila predvsem delu na njivi, ki ga ni malo, saj sivko gojiva sama v izolskem zaledju. Treba je bilo odstraniti posušene sivkine grmičke, posaditi nove, kositi, porezati kanele … Baterije sem si polnila tudi na domčem vrtu, kjer je najin mali raj, v katerem se sprostim, uživam in si dam duška s presajanjem kaktusov. Imam jih več kot trideset različnih vrst, pa še kopico lončnic in okrasnega drevja in zelenja. Zeliščni vrtiček sva spremenila v visoke grede. Ker sva oba z možem ljubitelja cvetja, nama zato dela in urejanja okolice doma ne zmanjka. Zelo pa uživam tudi v druženju z vnukom. Seveda bil je tudi čas za razmislek, kako naprej. Veliko dobrega so nam doprinesli turistični boni. Obisk domačih turistov je bil nad pričakovanji. Za nas, ki delamo v turizmu, je bilo v redu,« pripoveduje Vera, ki si je z leti nabrala veliko znanja in ga z veseljem prenaša tudi na druge. Razveselijo jo tudi povabila na šole, kjer ima sivkine delavnice, saj otroci uživajo, ko ustvarjajo in poskušajo sivkino kulinariko. Delavnice ima tudi na sejmih. V desetletjih so prebrodili nekaj kriz z novimi idejami, ki so se izkazale za dobre. Ni vajena ne obilja ne razkošja, pomembno je, da nima izgube in je vse poravnano. »Če bi se še enkrat odločala za svojo poklicno pot, bi se še enkrat lotila posla s sivko. Želela bi naučiti mladi rod, kaj vse lahko naredijo s sivko, koliko lepega in dobrega nam lahko da zemlja.«
