Le nekaj trenutkov je bilo potrebnih, da se je poletni večer spremenil v prizor, ki ga bodo številni pomnili vse življenje. Luna je v sredo, 12. avgusta, prekrila Sonce, čez del Evrope je zdrsnila njena senca, v pasu popolnega mrka pa je sredi večera za kratek čas nastopila tema.

Najbolj dramatični prizori so prihajali iz Španije, kjer so se na ulicah, razglednih točkah, plažah in podeželju zbrale množice ljudi. Popolni sončev mrk je bil tam še toliko bolj nenavaden, ker se je zgodil tik pred sončnim zahodom – Sonce je bilo že nizko nad obzorjem, ko ga je Luna povsem prekrila.

In potem je svetloba preprosto izginila.

VIDEO: Luna prekrije še zadnji del Sonca in nastopi tema

Na posnetkih iz Španije je mogoče spremljati celoten prehod v totaliteto. Svetli Sončev krajec postaja vse tanjši, dokler za Luno ne izgine tudi zadnji del neposredne Sončeve svetlobe. Okolica se v nekaj trenutkih stemni, na nebu pa ostane temen Lunin disk, obdan s Sončevo korono.

Prav ta nenaden prehod iz večerne svetlobe v temo je bil eden najbolj osupljivih trenutkov letošnjega mrka.

Po poročanju Reutersa se je nebo nad deli Španije močno stemnilo malo po 20.30, opazovalci pa so lahko ob začetku in koncu popolne faze videli tudi tako imenovane Bailyjeve bisere – drobne svetle točke, ki nastanejo, ko zadnji Sončevi žarki prodrejo skozi doline in neravnine na Luninem površju.

Španija je na dogodek čakala več kot stoletje. Zadnji popolni sončni mrk, viden s španske celine, se je zgodil leta 1912.

Milijoni pogledovali proti nebu

Pas popolnega mrka je 12. avgusta potekal čez arktična območja, Grenlandijo, Islandijo, severni del Atlantskega oceana ter severno in osrednjo Španijo, dosegel pa je tudi majhen del Portugalske.

V Španiji so bile med mesti in območji v pasu popolnega mrka tudi A Coruña, Bilbao, Burgos, Zaragoza, Valencia in Palma na Majorki. Ker je mrk nastopil pozno zvečer, je bilo Sonce marsikje le nekaj stopinj nad zahodnim obzorjem.

V A Coruñi je popolna faza trajala približno 76 sekund, v Burgosu okoli minuto in 44 sekund. Najdaljša popolna faza celotnega mrka pa je trajala približno dve minuti in 18 sekund na območju severnega Atlantika blizu Islandije.

V Španiji so se na mrk pripravljali več mesecev. V kraje z najboljšim pogledom so prišli obiskovalci z vsega sveta, zaradi ogromnega števila ljudi, prometa ter velike požarne ogroženosti pa so oblasti sprejele tudi posebne varnostne ukrepe.

Islandija: tema je prišla, tudi ko Sonca niso videli

Povsem drugačna zgodba se je odvijala na Islandiji.

Država je pričakovala okoli 80.000 obiskovalcev, ki so želeli doživeti prvi popolni sončni mrk na Islandiji po letu 1954. Za Reykjavík je bil dogodek še redkejši – popolni mrk tam ni bil viden že od leta 1433.

Toda islandsko vreme je pokazalo svojo nepredvidljivost.

V Reykjavíku in ponekod drugod so pogled proti Soncu zastirali oblaki in dež. To pa ni pomenilo, da mrka ni bilo mogoče občutiti. Ko je čez območje prešla Lunina senca, se je okolica kljub oblačnemu nebu nenadoma stemnila.

Boljše pogoje so imeli nekateri opazovalci na zahodu države. Na skrajnem zahodu islandskih Zahodnih fjordov je popolna faza trajala več kot dve minuti.

Mrk je zajel velik del Evrope

Čeprav je bil pas popolne teme zelo ozek, je bil delni sončni mrk viden na velikem delu Evrope.

V Londonu je Luna zakrila približno 91 odstotkov Sonca, v Parizu okoli 92 odstotkov, na Dunaju približno 85 odstotkov, v Milanu pa okoli 92 odstotkov.

Tudi zunaj pasu popolnega mrka je zato Sonce marsikje postalo le še tanek srp. Ker se je vse skupaj dogajalo proti večeru, je nastal nenavaden prizor: močno zakrito Sonce se je približevalo obzorju in ponekod zašlo, še preden se je mrk končal.

Izrazit delni mrk tudi v Sloveniji

Popolne teme v Sloveniji nismo doživeli, je bil pa mrk tudi pri nas zelo izrazit.

Začel se je okoli 19.25, Luna pa je nato prekrivala vse večji del Sončevega diska. Največja zakritost je bila na zahodu države, kjer se je približala 90 odstotkom. Na Obali je bilo zakritega približno 87 odstotkov Sonca, v Ljubljani okoli 84 odstotkov, proti vzhodu države pa nekoliko manj.

Kako je bil sončni mrk videti na Obali, si lahko ogledate v naši fotogaleriji.

FOTO: Piran v znamenju sončevega mrka – poglejte, kako je bilo videti

Prizor, na katerega nekateri čakajo vse življenje

Popolni sončev mrk nastane, ko se Luna znajde natančno med Zemljo in Soncem ter za opazovalca na Zemlji popolnoma prekrije Sončev disk. Ker je Lunina senca na Zemljinem površju razmeroma ozka, je popolni mrk vedno viden le z omejenega območja.

Zato lahko na istem kraju med dvema popolnima mrkoma minejo desetletja ali celo stoletja.

V Sloveniji smo popolni sončev mrk nazadnje doživeli 11. avgusta 1999. Na naslednjega, ki bo viden tudi pri nas, bomo morali čakati do 3. septembra 2081.

Špancem pa ne bo treba čakati tako dolgo.

Že 2. avgusta 2027 bo nov popolni sončni mrk prečkal skrajni jug države, januarja 2028 pa bo sledil še kolobarjasti mrk.

Toda po posnetkih sodeč bo prav večer 12. avgusta 2026 težko pozabiti: trenutek, ko je svetli Sončev krajec izginil, nebo potemnelo in je sredi poletnega večera za nekaj kratkih trenutkov nastopila noč.