Višji davki na vikende na Hrvaškem

Davčne spremembe, ki so pri naših južnih sosedih začele veljati v začetku leta, so znižale davčno obremenitev dela ter povečale obdavčitev kapitala in premoženja. Največji davčni udarec so doživeli lastniki počitniških hiš v približno petdesetih mestih in občinah, ki so se jim davčne obveznosti večkratno povečale. Praktično povsod po Istri se je davek za počitniške hiše in apartmaje dvignil z dveh na pet evrov za kvadratni meter.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Davek na počitniške hiše plačajo lastniki nepremičnin, ki se ne uporabljajo za stanovanja. Ta davek je neobvezen, kar pomeni, da ga plačujejo lastniki vikend in drugih stanovanjskih nepremičnin za občasno rabo v tistih enotah lokalne samouprave, ki so se odločile za uvedbo te dajatve. Višino davka v navedenem razponu določi predstavniški organ občine oziroma mesta, kjer je nepremičnina, in se plačuje letno.

Zgornja meja davka pet evrov

Davčne spremembe, ki so začele veljati v začetku leta, so povečale obseg obdavčitve. Prej je bila od 0,66 do 1,99 evra za kvadratni meter uporabne površine, po novem pa je spodnja meja znižana na 0,60 evra, zgornja pa dvignjena na pet evrov, piše tportal.

Najvišji davek v približno petdesetih mestih in občinah

Približno petdeset mest in občin se je odločilo za najvišji davek v višini pet evrov na kvadratni meter. Večinoma gre za enote lokalne samouprave v turistično usmerjenih jadranskih destinacijah.

Najvišjo takso, 1,99 evra, je imela večina turističnih mest in občin ob jadranski obali, zdaj pa so izkoristili možnost dviga meje na pet evrov na kvadratni meter. Najradikalnejšo potezo sta naredila Dubrovnik in Mljet, ki doslej nista zaračunavala davka na počitniške hiše, zdaj pa sta uvedla najvišji davek v višini pet evrov.

Dubrovniku se obeta prepoved novih apartmajev

Najvišjo davčno obremenitev je uvedel tudi Zagreb, katerega vodstvo je napovedalo širitev obsega plačil za lastnike praznih stanovanj in stanovanj za kratkoročni najem. Pet evrov na kvadratni meter bodo zdaj po podatkih hrvaške davčne uprave plačevali tudi lastniki vikendov v Poreču, Rovinju, Fažani, Novigradu, Pulju, Umagu, Bujah in na Reki. V Medulinu bo ta znašal 4 evre, prav tako v Buzetu.

Pri Financah so pripravili primerjavo: do letos je davek, recimo, v Istri, znašal največ 1,99 evra za kvadratni meter, po novem je lahko tudi pet evrov. To pomeni, da bi se lahko davek dvignil z zdajšnjih slabih 160 na 400 evrov za vikende, ki merijo 80 kvadratnih metrov, oziroma s 60 na 150 evrov za enote, velike 30 kvadratnih metrov.

Po drugi strani večina mest in občin na severu in vzhodu Hrvaške še vedno ne zaračunava davka na počitniške hiše ali pa je ohranila minimalno davčno obremenitev (0,60-0,66 evra na kvadratni meter).

V Sloveniji davek precej nižji

Za vikende in druga stanovanja, kjer lastniki in bližnji sorodniki niso prijavljeni, imamo tudi Slovenci poseben davek na premoženje občanov, a ni tako visok. Tako rekoč ne doseže sto evrov na leto oziroma, denimo za druga stanovanja v Ljubljani, okoli 60, 70 evrov na leto pišejo Finance.