1. Grožnja: Rast plesni, gliv in bakterij
Ob previsoki stopnji vlage v prostoru skozi daljše obdobje se lahko plesen, glive in bakterije na površinah izjemno hitro razmnožujejo. Posameznikom z alergijami in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astmo) lahko to povzroča opazne neprijetnosti in poslabšanje bolezenskega stanja. Tudi za zdrave posameznike prisotnost plesni ni priporočljiva, saj ta povzroča vnetja, zaradi katerih se telo hitreje stara in je bolj dovzetno za druge bolezni.
Da bi preprečili rast plesni, gliv in bakterij, je priporočljivo zadrževanje stopnje relativne vlage v zraku pod 60 odstotki.
2. Grožnja: Prenos virusov
Med pandemijo covida-19 je bilo z različnimi raziskavami prikazano, da je relativna vlaga v prostoru med 40 in 60 odstotki pomemben faktor pri izogibanju prenosa virusa. V tem razponu zračne vlage se virusi najmanj prenašajo.
Suh zrak lahko vpliva tudi na naš imunski sistem in poveča dovzetnost za okužbe, ki se prenašajo po zraku, kot sta gripa in prehlad. Nizka vlažnost izsuši nosne poti in zmanjša sluz, kar upočasni hitrost odstranjevanja virusov in drugih patogenov iz dihalnih poti. Ravno to pa je vzrok, da lahko virusi prodrejo globje v naša pljuča.
3. Grožnja: Kakovost spanca
Dober spanec je eden izmed stebrov zdravega življenja. Previsoka in prenizka relativna zračna vlaga v prostoru lahko negativno vplivata nanj.
Presuh zrak poveča draženje dihal, kar lahko povzroči kašljanje ali kihanje med spanjem in zbujanje. Nasprotno pa prevlažen zrak zviša temperaturo v prostoru, zaradi česar je težje zaspati, skrajša se čas v fazah globokega spanca, zmanjša se kakovost spanca.
4. Grožnja: Toplotno udobje
Vlaga v prostoru je tesno povezana s temperaturo. Toplejši zrak lahko zadrži več vodne pare. Če vsebnost vodne pare ostane enaka in temperatura pade, se relativna vlažnost poveča. Nasprotno, če vsebnost vodne pare ostane enaka in se temperatura dvigne, se relativna vlažnost zmanjša.
V poletnem času, ko je zrak bolj vlažen, toplota, vlaga in trenje ustvarijo neprijeten ‘lepljiv’ občutek na naši koži in oblačilih. Medtem pa lahko v zimskih mesecih zelo nizka vlažnost povzroči nelagodje, saj izsuši kožo in sluznice, kot so oči in nosni prehodi.
Visoka zračna vlaga v prostoru povzroča tudi termične izgube, poleg tega pa tudi zvišuje položnice za gretje bivalnih prostorov.
5. Grožnja: Kondenzacija
Človeške aktivnosti (tuširanje, kuhanje, pranje perila) ustvarjajo vodno paro, ki se kot kondenzacija nabira na stenah, oknih, pohištvu …
Stalno prisotna kondenzacija ni slaba samo za naše telo, temveč tudi za zgradbo, ki lahko utrpi strukturalne poškodbe od stalne vlage kot posledice kondenzacije.
Plesen v kotičkih kuhinje in kopalnice je lahko pokazatelj, da je nekaj hudo narobe, zato je priporočljivo vlago izmeriti s cenovno ugodnimi higrometri in se po potrebi lotiti sanacije.
V Sloveniji ima vsak tretji dom težave s prekomerno vlago.
Zelo pogost razlog za prekomerno vlago v starejših hišah, lahko predstavlja tudi kapilarna vlaga.
Kapilarna vlaga je voda iz tal, ki se dviga skozi mikrokapilare v gradbenem materialu in se porazdeli po zidovih do višine približno 2 metrov. S seboj prinaša raztopljene soli, katerih kristali povzročajo veliko škodo na objektu – materiali se začnejo napihovati in na koncu odpadati.
Posledice kapilarne vlage so lahko luščenje barve, odpadanje ometa, izhajanje solitra iz sten in pojav plesni.
Več priporočil in nasvetov lahko najdete v BREZPLAČNEM priročniku.
- Vlaga v bivalnem prostoru in njen vpliv na naše zdravje
- Kaj narediti ko v kotu sobe opazimo plesen?
- Kako vlažni oz. mokri zidovi vplivajo na energetsko učinkovitost stavbe?
- Zakaj pride do nastanka kapilarne vlage?
