V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper bodo na oddelku za odrasle v okviru praznovanja 70. obletnice slovenskega knjižničarstva pri nas, med 1. in 31. julijem, gostili izjemno zanimivo razstavo knjig – 100 monografskih publikacij (pesniške zbirke, eseji, razprave, filozofski spisi, prevodi) slovenskega pesnika, publicista, prevajalca, esejista in urednika Andreja Medveda. Že 17. julija pa na oddelek za mlade v goste prihaja fotografska razstava Mimi Antolović – V imenu rože. Nikakor ne smete spregledati še predstavitve knjige izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget – V tišini spomina, Eksodus in Istra, ki bo potekala 8. julija ter obiska Beletrininega trubadurja Ferija Lainščka, ki vam pred knjigarno Libris, 24. julija predstavi roman Kurji pastir.
Razstava 100 knjig Andreja Medveda
Andrej Medved je leta 1975 diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1977 je bil kustos Obalnih galerij v Piranu, zdaj pa je tam umetniški vodja. Bil je v uredništvu študentske Tribune, Problemov in revije društva slovenskih pisateljev Le Livre Slovène in glavni ter odgovorni urednik časopisa za sodobno likovno umetnost Artes. Piše simbolno in čutno liriko, prevaja ter objavlja filozofsko, literarno in umetniško esejistiko in publicistiko.
Bogat knjižni opus pisatelja bo na Vrtu knjige predstavil slovenski umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj. Predstavitvi bo sledil pogovor z avtorjem in ogled razstave 100 knjig Andreja Medveda v avli Oddelka za odrasle. V petek, 2. julija, ob 20. uri se tako obeta zanimiv večer v družbi knjige in dveh izjemnih umetnikov.
Razstava V imenu rože
Mimi Antolović je fotografinja s Ptuja, ki že več let deluje v prestolnici, z odličnim občutkom za kompozicijo in svetlobo. Čeprav ustvarja na številnih področjih najmočnejši pečat pušča na lepotni in modni fotografiji. Je prejemnica nagrade za najboljšo modno fotografinjo Elle Style Awards 2013.
V imenu rože je serija fotografij, za katere navdih izhaja iz umetniških del Dalíja oziroma njegovega raztapljajočega sveta. S premišljeno izbranim občutkom je avtorica ujela trenutke, ko tekočina postane del rože in obratno, ko skupaj ustvarita nov element, kot je na primer eksplozija. Razstavo si boste na Oddelku za mlade bralce ogledali med 17. in 31. julijem.
V tišini spomina, Eksodus in Istra
V tišini spomina, Eksodus in Istra je etnologinja izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget izdala v sodelovanju z Založbo Univerze na Primorskem in Založništvom tržaškega tiska.
Izvirno znanstveno delo na podlagi individualnih in kolektivnih spominov obravnava tabu temo v slovenski zgodovini, to je t. i. eksodus (večinoma) italijanskega prebivalstva iz Istre po drugi svetovni vojni. Raziskava obravnava razloge za »eksodus« ter življenje tistih, ki so ostali, in tistih, ki so prišli v novo družbeno stvarnost Istre. Novost raziskave je etnološka analiza spominov ljudi, ki so obravnavani ne le z zgodovinskega vidika, pač pa tudi v svojem čustvenem kontekstu, ki izražajo strahove, občutke, ki še danes ostajajo »v tišini spomina«. Predstavitev knjige bo na Vrtu knjige potekala 8. julija, ob 20. uri.
Beletrinini trubadurji: Feri Lainšček na obisku
V sodelovanju s knjigarno Libris bomo v okviru projekta Beletrinini trubadurji, 22. julija, ob 19. uri, pred knjigarno Libris gostili izjemnega pisatelja Ferija Lainščka, ki bo predstavil roman Kurji pastir.
Feri Lainšček z romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jim je bil priča na neki nedoumljivi način, kot je na primer odločanje staršev o tem, kako ga bosta poimenovala, pa o tem, kako je potekalo njegovo rojstvo ali kakšne težave je imela mama pri začetnem dojenju. Roman Kurji pastir sicer ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega, ki se nam podi po podzavesti in ga je težko zbezati na plano, kaj šele s takim občutkom, kot to počne Feri Lainšček, ujeti na papir. Z značilno avtorsko govorico, ki je tokrat še posebej zaznamovana z lastno izkušnjo, ustvari vzdušje bivanja in odraščanja v hiši iz ilovice in pokrite s slamo, ki je imela »le tri bivalne prostore, s spodnje strani pa se je nanjo naslanjal še lesen napušč z drvarnico, svinjakom in kurnikom.
