Washington D.C.mora ameriški vladi plačevati davke kljub temu, da v Kongresu nima predstavnikov

Deli novico s tvojimi prijatelji

Stric iz Amerike

 

Washington D.C. je eksotično mesto. Njegova posebnost ni v romantični pravljičnosti, temveč v posebnostih, ki jih hrani v sebi. Kot vedno so te skrite v gubah. Tudi na obrazih starejših, izživetih, mehkih, v glavnem temnopoltnih ljudi.

 

Najprej preseneti počasen, meditativen ritem mesta. D.C. učinkuje manj urbano kot na primer slovenska prestolnica, a je kljub temu do pred kratkim bilo gonilo največje vojaške, gospodarske in politčne velesile na zemeljski obli. Ko sem se pred štirimi priselil v mesto, me je najbolj dregnil ravno ta kontrast med pastoralo in uničevalno, čezmerno močjo Washingtona D.C., ki se je, pravzaprav, izkazal kot idealno mesto za preživljanje covida-19.

 

Kako vam naj to razložim, v teh par vrsticah? Pred leti, ko sem moral zamenjati newyorško registersko tablico za washingtonsko, sem se nekoliko bolj zamislil o podnapisu na njej: No taxation without representation. Recimo temu, ni davkov brez zastopanosti. Slišalo se je eksotično, čeprav je pomen sporočila popolnoma jasen. Washington, oziroma okrožje Kolumbije, mora ameriški federalni vladi plačevati davke kljub temu, da v Kongresu nima predstavnikov, ki bi zastopali interese teritorija. D.C. je brezpraven, kar pomeni, da je 700 tisoč washingtoncev brez volilne pravice in, da je celotno območje, ki zdaj zahteva status zvezne države, pod neposredno upravo Kongresa. Tako je od leta 1800, ko so se ustanovitelji nacije odločili zakoličiti 260 km2 ozemlja za gradnjo glavnega mesta Združenih držav. Danes, več kot 220 let kasneje, ima DC najvišji BDP na prebivalca, in najvišji povprečni dohodek na gospodinjstvo.

 

Zakaj Kongres tretita Washington D.C. kot kolonijo, zakaj noče okrožja Kolumbije sprejeti v naročje Združenih držav Amerike? Računica je zelo preprosta, logika pa banalno politična. Prehod od Obame do Trampa je do skrajnosti zaostril razmerja. Biden ve, da gre za vse ali nič in, da ne more računati na republikance, ki se še niso otresli trumpizma. V senatu rabi večino in ker vsaki državi pripadata dva senatorska sedeža, bi Nova Kolumbija v senat pripeljala dva demokrata več, kar bi tehtnico nagnila na njihovo stran.

 

V ozadju te zgodbe pa je še ena, globja brazda. Washington D.C. preko 40 odstotkov črnega prebivalstva. Pripadniki gibanja za belo nadvlado nočejo, da bi bila 51.ameriška država črnska. Pretekli teden je poslanska zbornica z veliko večino glasovala za Novo Kolumbijo, kot se bo imenoval D.C., če bo operacija uspela. Od spretnosti demokratov v senatu bo zdaj odvisno, ali bo Washingtonu uspelo ali ne.

 

Andrej Mrevlje