Na virtualnem strokovnem posvetu lesarjev so razpravljali o tem, na kakšen način bi lahko z večjo uporabo lesa znižali izpuste toplogrednih plinov. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati študij, ki so pokazali na smiselnost prepoznave lesne industrije in potenciala predelave lesa kot ključnih za realizacijo Evropskega zelenega dogovora in znižanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov, kar si je za cilj do leta 2030 postavila Evropa.
Posvet, ki sta ga skupaj pripravila SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bil namenjen seznanitvi z najnovejšimi študijami in izmenjavi mnenj na temo okoljevarstvenega vidika lesne industrije, torej kako lesna industrija prispeva k nižanju emisij toplogrednih plinov.
»Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen, tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe,« je uvodoma poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Les je izpostavil kot naravno obnovljivi vir z negativnim ogljičnim odtisom, z možnostjo recikliranja in velikim vplivom na znižanje izpustov toplogrednih plinov. Država ima na področju lesarstva in lesnopredelovalne industrije velike načrte. »Lesno industrijo smo umestili v Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, v kateri smo opredelili cilje do leta 2030: povečanje tako količine doma predelanega lesa na 3 mio m3 letno, kot prihodkov od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde EUR letno in tudi števila zaposlenih na vsaj 18.000.«
»Vse več držav, skladno z novimi usmeritvami Evropske komisije že povečuje deleže lesa pri gradnji stavb in proizvodnji izdelkov, kjer lahko les nadomesti druge, ljudem in okolju manj prijazne materiale,« je povedal.
Zato si na ministrstvu prizadevajo za spremembo Uredbe o zelenem javnem naročanju tako, da bo za vse javne stavbe obvezna vgradnja vsaj 30 % lesa ter da bo v uredbo vključeno še stavbno pohištvo in lesene protihrupne ograje. Povečati pa si želijo tudi porabo sredstev Podnebnega in Eko sklada za leseno gradnjo in za podporo začetnim investicijam v lesno industrijo.
Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo je podrobneje predstavil aktivnosti direktorata za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja in spodbujanje razvoja panoge. Prizadevajo si predvsem za povečanje predelave v izdelke z visoko dodano vrednostjo, saj »nam letno priraste 4 m3 lesa na prebivalca, a za izdelke porabimo le okoli 0,5 m3 na prebivalca, to je odločno premalo,« je izpostavil. Kot izjemno priložnost za razvoj panoge je med drugim izpostavil nastajajoči nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, s katerim lahko Slovenija usmeri več sredstev za investicije na področju lesne industrije in za leseno gradnjo. »Pomembno je predvsem, da les prepoznamo kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent,« je zaključil.
Gledalce sta nagovorila tudi dr. Metka Gorišek, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je opisala strategije in cilje MOP na področju podnebnih sprememb in predstavila ukrepe ministrstva za spodbujanje lesene gradnje, in Bojan Podkrajšek, predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je poudaril pomen investicij v lesno industrijo.
»Les je strateška surovina, lesarstvo pa paradni konj zelene industrije v Sloveniji. Imamo veliko inovativnih lesarskih podjetij z velikim razvojnim potencialom, številna pa so si že utrla pot na mednarodne trge,« je poudaril dr. Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija, in poudaril, da bodo na agenciji tudi v prihodnje nadaljevali s sistematično in usmerjeno iniciativo za večjo porabo lesa, krepili trg za lesne izdelke in storitve doma in v tujini ter z različnimi promocijskimi aktivnostmi spodbujali rast in razvoj ter konkurenčnost slovenske lesnopredelovalne industrije. »Poleg tega bomo zagotavljali dodatna sredstva za lesnopredelovalno panogo, predvsem za razvoj inovativnih in prebojnih tehnologij in izdelkov, njihovo industrijsko oblikovanje ter digitalizacijo.«
Obe študiji sta pokazali izjemen potencial lesne panoge. 1 m3 lesenih izdelkov namreč prispeva k zmanjšanju CO2 v ozračju za 2 toni. Med glavnimi ukrepi, ki jih študiji navajata kot potrebne za izkoristek potenciala lesa pri doseganju pozitivnih okolijskih učinkov, je realizacija 7 lesnopredelovalnih centrov, ki jih je vlada umestila na seznam strateških investicij. Izračuni so pokazali, da bi se s predelavo 3 mio m3 lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo do leta 2030 doseglo povečanje BDP za 6 %, števila zaposlenih v lesni in z lesom povezani industriji za 17 % na 18.284 in prodajne realizacije v lesni industriji pa za 67 % na 2,6 milijarde EUR. Hkrati bi s predelavo 3 mio m3 lesa vezali 7,5 mio ton emisij CO2, kar je skoraj 50 % letnih emisij CO2 v Sloveniji; če to ovrednotimo s ceno CO2 kuponov to pomeni do 170 mio EUR letno.
