Pisalo se je leto 2017, ko so se v istrski občini Bale zaradi upada števila prebivalcev in rojstev odločili, da zemljišča za gradnjo hiše mladim družinam dajo skoraj zastonj. Delo tam ni bila težava, saj so se lahko zaposlili v kmečkem turizmu ali v večjih, bližnjih istrskih turističnih središčih (do Rovinja je 13, do Pulja 20 kilometrov), a bi bilo vseeno glede na cene nepremičnin težko zaslužiti dovolj za streho nad glavo.
Za plačilo, takratnih 150 kun na leto (torej dobrih 20 evrov), so dobili zemljišče, na katerem so lahko postavili hišo, občina pa je pomagala tudi pri gradnji (z večletnim plačilom 50-odstotnih kreditnih obresti). Pogoji za mlade družine so tako tam postali odlični, občina je za vsakega novorojenčka prispevala še pet tisoč kun, prvo leto vrtca brezplačno, če ima družina več otrok, pa po prvem letu plačajo le za enega (brezplačen vrtec za drugega otroka ob predpogoju, da sorojenca istočasno obiskujeta vrtec, je sicer v Sloveniji uveljavila tudi Janševa vlada). V Balah so družinam priskočili na pomoč še s štipendijami, plačilom učbenikov in šolskega prevoza (tudi za dijake).
Pri projektu so zastavili jasne pogoje: oseba mora živeti v Balah (ne le po naslovu, temveč dejansko) in ne sme imeti drugih nepremičnin, lahko pa v svojem novem domu uredi apartmaje in s tem služi. Bale pa niso edini kraj v hrvaški Istri, ki se je lotil tovrstnega projekta, nazadnje so s podobnim načrtom začeli tudi v Motovunu, medtem ko iz Italije poznamo zapuščene vasi, v katerih se hiše prodajajo tudi po en evro, le da bi se vanje zopet naselili prebivalci.
Z mislijo na mlade (družine) so projekt zagnali tudi v občini Piran pod županovanjem Đenia Zadkovića. Razpisali so javno zbiranje ponudb za ustanovitev stavbne pravice na nekaterih zemljiščih v občinski lasti, in sicer v Padni. »Občina Piran kot strateško prioriteto zagotavlja možnost mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema. Mladim je stanovanjski trg manj naklonjen, saj je najbolj pogost način pridobitve stanovanja v Sloveniji nakup, pri čemer imajo mladi praviloma nižje prihodke, na trgu dela pa se soočajo z zaposlitvami za določen čas, kar otežuje pridobivanje finančnih sredstev. Visoke cene nepremičnin in otežen dostop do finančnih virov mladim otežujejo snovanje lastnega stanovanja in osamosvojitev ter oblikovanje družine,« so takrat zapisali v obrazložitvi.
Izklicna cena za sicer zelo dotrajane stare hiše je bila med 1.500 in 3.000 evri, po obnovi lahko lastnik odkupi še zemljišče. Na voljo je bilo sedem hiš, največ zanimanja je bilo za najbolj ohranjeno, ki jo je po informacijah z občine kupil par, ki še čaka gradbeno dovoljenje. Ob tem je treba povedati tudi to, da je celotna vas pod spomeniško zaščito, zato so postopki za urejanje dokumentov zahtevni, marsikatera dokumentacija teh hiš pa še neurejena.
Zelo ambicioznega projekta za mlade družine so se pred leti lotili tudi v Ajdovščini, kjer naj bi občina skupaj z Zavodom BTTW (Back to the Village) zgradila 50 hišk, namenjenih mladim. Bile bi montažne, energetsko učinkovite, stale pa bi 50.000 evrov. Na razpis se je prijavilo 70 interesentov, a je šel Zavod BTTW pred dvema letoma v stečaj, projekt pa je ostal v predalu. Javni stanovanjski sklad Občine Ajdovščina ga zdaj nadaljuje v zelo okleščeni obliki, zgradili bodo štiri enote v dveh objektih in jih dali v najem mlajšim od 35, za deset let, po ceni med 400 in 450 evri.
ANKARAN in mladi
Vodja Oddelka za družbene dejavnosti na ankaranski občini, Katja Pišot Maljevac, nam je pojasnila, da si Občina Ankaran od začetka delovanja prizadeva ustvarjati spodbudno okolje za mlade in mlade družine ter jim omogočiti, da si tudi po končanem šolanju tukaj ustvarijo dom, družino in kariero.
»Mladi so v središču številnih ukrepov občine – podpiramo jih že od prvih korakov. V vrtcih in osnovni šoli občina zagotavlja nadstandardne programe, ki vključujejo kritje vseh dejavnosti, ki bi jih sicer morali kriti starši oziroma skrbniki, in sicer plavalnih tečajev, obisk muzejev in gledališč, šol v naravi, dodatnega strokovnega kadra, izobraževanja za starše in drugo,« je naštela in dodala, da takšna celostna podpora pomembno prispeva k enakim možnostim in kakovostnemu odraščanju otrok in mladostnikov.
Staršem v Ankaranu dodatno pomagajo z visokimi popusti pri plačilu vrtca, družinam z dijaki in študenti pa z občinskimi univerzalnimi štipendijami, ki mladim lajšajo odločitev za nadaljevanje izobraževanja in so na slovenskih tleh precedens. Ob rojstvu ali posvojitvi otroka družine prejmejo tudi enkratno denarno nagrado.
»Ključni dejavnik za ohranjanje mladih v okolju je tudi dostopno bivanje, zato občina pripravlja gradnjo nove soseske, namenjene prav mladim in mladim družinam, ki bo izboljšala prostorske pogoje za življenje v Ankaranu,« je še izpostavila Pišot Maljevac in dodala, da si s takšnimi ukrepi prizadevajo, da bi Ankaran ostal vključujoča in razvojno naravnana skupnost tudi za mlade generacije.
ŠTUDENTI IN DELO
Med študenti, ki se šolajo na obalnih fakultetah, smo preverili, koliko jih namerava v slovenski Istri tudi ostati in se tu zaposliti. Manj kot polovica je odgovorila, da tu nameravajo ostati ali tu želijo ostati, a ne vedo, ali bodo dejansko tudi dobili zaposlitev.
Med razlogi za svojo odločitev so študenti navajali vrsto svojega poklica, majhnost v primerjavi z Ljubljano in visoke cene nepremičnin v primerjavi s povprečnimi plačami. Pripravljeni so se tudi prilagoditi oziroma seliti glede na to, kje bodo našli službo.
Nekateri med njimi že opravljajo prakso in načrtujejo, da se bodo v istem podjetju po študiju tudi zaposlili. Izrazito se to kaže po posameznih smereh študija, denimo študent Fakultete za vede o zdravju, smer fizioterapija, pričakuje, da bo v svojem poklicu našel delo na obali, prav tako študentka s pedagoške fakultete, saj učiteljev primanjkuje povsod. Podobno je tudi s tistimi, ki študirajo logistiko.
To opažajo tudi na primorski univerzi (UP), kjer sicer podatkov, ki bi bili vezani na regijsko zaposlovanje, ne zbirajo sistematično. »Glede na odzive in povratne informacije pa na odločitev o kraju bivanja in dela vplivajo tudi možnosti, ki jih ponuja okolje. V regiji, kjer deluje UP, se mladi spoprijemajo z velikimi izzivi pri iskanju ustreznih in dostopnih namestitev (tako s potencialnim nakupom ali dolgoročnim najemom), zato se pogosto ne odločajo za bivanje na obali, čeprav bi zaposlitev našli,« nam je povedala tamkajšnja predstavnica za odnose z javnostmi Martina Marušič Kos.
»Razlike v zaposljivosti med programi ostajajo – najhitreje in najlažje službo še vedno najdejo diplomanti reguliranih programov (izobraževanje, zdravstvo). Študenti imajo že med študijem največ neposrednih stikov z bodočimi delodajalci, hkrati pa je tudi pot zelo neposredna; na primer medicinska sestra bo delala v zdravstvenih ustanovah, učiteljica pa v šoli. Specifična je situacija na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, kjer se zaradi velikega povpraševanja po kadrih in dobrih zaslužkih soočamo tudi s situacijo, da študenti nikoli ne zaključijo študija, ampak prej začnejo delati,« je razložila Marušič Kos.
Iz rezultatov zadnje mnenjske ankete UP med diplomanti, ki so jo opravili konec leta 2023, sicer z nekoliko nižjim deležem respondentov, lahko izpostavijo, da je v času izvajanja ankete 88,5 % diplomantov odgovorilo, da so zaposleni. Delež zaposlenosti diplomantov po fakultetah se je gibal med 80 % in 98 % (UP FHŠ: 87,50 %, UP FM: 85,48 %, UP FAMNIT: 93,33 %, UP FTŠ: 80 %, UP FVZ: 82,35 % in UP PEF: 98,04 %).
