V tri leta trajajočem projektu optimizacije pristaniških pretovornih operacij s pomočjo naprav, povezanih v brezžično telekomunikacijsko omrežje pete generacije 5G, je sodelovalo 15 partnerjev iz osmih evropskih držav. Med cilji optimizacije sta tudi izboljševanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje vplivov na okolje.
Celoten projekt je bil vreden osem milijonov evrov, od tega je šest milijonov evrov prispevala EU iz programa Obzorje 2020. Luka Koper je pridobila 350.000 evrov evropskih sredstev. V projekt sta bila vključena še dva slovenska partnerja, in sicer Telekom Slovenije ter podjetje ININ.
To kaže, da je poleg države tudi slovensko gospodarstvo zavezano k razvoju novih tehnologij, je dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Po njenih besedah je projekt pokazal tudi, da tehnologija 5G ni pomembna samo za telekomunikacije, ampak tudi za logistiko, in da lahko digitalne tehnologije prispevajo k zeleni preobrazbi.
Luka Koper želi ohraniti vodilni položaj pri pretovoru avtomobilov v Sredozemlju in pri pretovoru kontejnerjev na Jadranu, tega pa ni mogoče doseči brez digitalizacije, avtomatizacije in zelene preobrazbe, je poudarila predsednica uprave Nevenka Kržan.
V koprskem pristanišču so poskusno vzpostavili dve omrežji 5G, eno v okviru Telekomovega javnega omrežja in eno zasebno, je povedal vodja strateškega razvoja v Luki Koper Borut Čok. Poudaril je, da so zaradi zaskrbljenosti v javnosti takoj po postavitvi opravili meritve, ki so pokazale, da naprave delujejo znotraj zakonsko določenih okvirov.
Na omrežje so priključili več nadzornih kamer. Eno so na primer postavili pod kontejnersko dvigalo, da bi odčitali številke kontejnerjev in dobili potrditev, da dvigalo premakne pravega. Z vlačilcem kontejnerjev so vzpostavili dvostransko komunikacijo, tako da so v pisarni dobivali podatke in pošiljali navodila. Preizkusili so še varnostne kamere na jopičih delavcev in krmiljenje drona.
Kot je pojasnil Čok, to ni bila zahtevna uporaba tehnologije 5G, ampak so predvsem preverjali zanesljivost omrežja na območju, kjer se zaradi stalnih premikov železnih kontejnerjev neprestano spreminja tudi odboj elektromagnetnega signala. Tudi zato nameravajo tehnologijo 5G uporabljati le kot dodatek k prenosu podatkov po optičnih vlaknih, predvsem tam, kamor je težko napeljati kable.
V Pireju so šli korak naprej in s pomočjo 5G že tudi daljinsko upravljajo dvigala. Čok je dejal, da to nakazuje poti razvoja, a opozoril, da so pri tem zelo pomembni odzivni časi, ki jih je težko zagotavljati, če signal ni optimalen. Zato bodo pred postavitvijo stalnega omrežja opravili še več testov. Nove tehnološke možnosti pa želijo usmeriti predvsem v lajšanje delovnih razmer v operativi in tudi v varnost, je še povedal Čok.
Direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS Marko Mišmaš je povedal, da želijo z nedavno objavljenim razpisom za zasebna 5G omrežja tudi drugod po Sloveniji spodbuditi to, kar je Luka Koper že pokazala.
Napovedal je, da bo v naslednjem letu in pol objavljen tudi razpis za frekvence za lokalizirano uporabo. To bo po njegovih besedah omogočilo tekmo med tehnologijama 5G in wi-fi. Zanimivo bo predvsem za srednja in majhna podjetja in omogočilo na primer avtomatsko dostavo materiala iz skladišča na proizvodno linijo, je še dejal.
Po podatkih ministrice Stojmenove Duh je pokritost Slovenije s signalom 5G 67-odstotna, potem ko je bila lani le 37-odstotna. To je sicer manj od evropskega povprečja, ki je 81 odstotkov. Ob tem je izrazila prepričanje, da bodo prihodnje leto podatki bistveno boljši, predvsem zato, ker je Slovenija že razdelila 98 odstotkov frekvenčnega spektra za 5G.
