Predlog za zvišanje prispevka je pripravil upravni odbor ZZZS, skupščina zavoda pa ga bo obravnavala 25. novembra. Na ZZZS ob tem poudarjajo, da ne gre za samostojno odločitev zavoda, temveč za pobudo vladi. Višino obveznega zdravstvenega prispevka je namreč mogoče spremeniti le s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Zdravstveni blagajni grozi 136 milijonov evrov primanjkljaja
Po finančnih projekcijah ZZZS bi obvezno zdravstveno zavarovanje v letu 2027 kljub načrtovanim racionalizacijam in ukrepom za omejevanje odhodkov beležilo približno 136 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja.
Dodatne težave predstavlja tudi zmanjševanje sredstev iz državnega proračuna. Predvideni transfer države naj bi namreč znašal 380 milijonov evrov, kar je bistveno manj kot v preteklih letih.
Na ZZZS opozarjajo tudi na posledice spremembe sistema financiranja zdravstva po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka. Zbrana sredstva iz tega prispevka po njihovih ocenah ne pokrivajo vseh dodatnih obveznosti, ki jih je prevzelo obvezno zdravstveno zavarovanje. Za leto 2027 naj bi razkorak znašal približno 188 milijonov evrov.
Koliko več bi plačevali?
Če bi vlada predlog podprla in bi bil sprejet tudi ustrezen zakonski predlog, bi se mesečni prispevek s 1. marcem 2027 zvišal na 48,60 evra. Po ocenah ZZZS bi takšna sprememba v prihodnjem letu prinesla približno 141 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
Ob tem velja opozoriti, da je že zdaj predvidena redna letna uskladitev prispevka. Ta se vsako leto 1. marca prilagodi rasti povprečne bruto plače v Sloveniji. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov naj bi se prispevek s sedanjih 39,36 evra najprej zvišal na 43,11 evra mesečno.
Predlaganih 48,60 evra tako predstavlja dodaten dvig nad zneskom, ki bi veljal po redni uskladitvi.
Samo višji prispevek ne bo rešil vseh težav
Na ZZZS poudarjajo, da zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka samo po sebi ne bo zadostovalo za dolgoročno finančno stabilnost zdravstvenega sistema.
Po njihovem mnenju bodo potrebni tudi učinkovitejše obvladovanje zdravstvenih izdatkov, ustreznejša sistemska ureditev financiranja in zagotovitev zadostnih javnih sredstev za izvajanje pravic zavarovancev.
O predlogu in prihodnjem financiranju zdravstva naj bi spregovoril tudi minister za zdravje Tadej Ostrc, ki bo podal izjavo za javnost.




