Evropska komisija je v četrtek predstavila predlog novega evropskega akta KIDS Act, ki bi precej spremenil pravila uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike. Otroci, mlajši od 13 let, po predlogu družbenih omrežij sploh ne bi smeli uporabljati, samostojen račun pa bi bilo mogoče odpreti šele pri 15 letih.
Slovenski ravnatelji: razmisliti bi morali tudi o meji pri 16 letih
V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije predlog Evropske komisije podpirajo, vendar bi si želeli še odločnejši pristop.
Za STA so pojasnili, da bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti o postavitvi starostne meje pri 15 ali celo 16 letih.
Razlog za takšno stališče vidijo tudi v dogajanju v slovenskih šolah. Ravnatelji namreč vsakodnevno opažajo posledice pretirane uporabe digitalnih naprav in vsebin med otroki in mladostniki.
Med njimi izpostavljajo težave s pozornostjo in koncentracijo, manjšo vztrajnost, slabše spalne navade ter težave v medosebnih odnosih. Opažajo tudi čustvene in vedenjske težave.
Obenem digitalne vsebine po njihovih ugotovitvah vse pogosteje izpodrivajo gibanje, neposredno druženje, branje, ustvarjalnost in druge dejavnosti, pomembne za telesni in čustveni razvoj otrok.
Kaj dejansko predlaga Evropska komisija?
Predlog KIDS Act predvideva postopno uvajanje otrok v svet družbenih omrežij.
Otroci, mlajši od 13 let, ne bi smeli imeti računov na družbenih omrežjih. Dostopali bi lahko do posebej prilagojenih otroških videovsebin prek računa staršev oziroma skrbnikov.
Za otroke od 13. do dopolnjenega 15. leta bi veljala drugačna ureditev. Starši ali skrbniki bi jim lahko vzpostavili tako imenovani mini račun z omejenimi funkcijami in starševskim nadzorom. Uporaba bi bila omejena na največ eno uro dnevno. Po dopolnjenem 15. letu bi mladostnik lahko odprl svoj račun.
Tudi za mladostnike med 15. in 18. letom pa platforme ne bi imele povsem prostih rok. Zanje bi morala veljati posebna pravila varnega oblikovanja storitev.
Brez neskončnega drsenja in sporočil neznancev
Predlog se ne ustavlja zgolj pri preverjanju starosti uporabnikov.
Platforme, ki jih uporabljajo mladoletniki, bi morale omejiti funkcije, ki lahko spodbujajo pretirano uporabo. Med njimi Evropska komisija izrecno omenja neskončno drsenje po vsebinah, različne sisteme nagrajevanja ter potisna obvestila v času, namenjenem spanju.
Profili mladoletnikov bi morali biti privzeto zasebni, omejeni bi bili tudi nenaročeni stiki neznancev. Otrokom bi moralo biti omogočeno enostavno blokiranje oziroma utišanje drugih uporabnikov.
Nova pravila bi posegla tudi na področje umetne inteligence. AI-klepetalniki in tako imenovani AI-spremljevalci bi morali biti za mladoletnike privzeto izključeni, ponudniki pa bi morali preprečevati funkcije, ki bi lahko spodbujale otrokovo čustveno odvisnost od takšnih sistemov.
Kako bodo vedeli, koliko je uporabnik star?
Eno ključnih vprašanj pri omejevanju dostopa do družbenih omrežij je preverjanje starosti.
Po predlogu bi morale spletne storitve in trgovine z aplikacijami uporabljati mehanizme za preverjanje starosti uporabnikov. Evropska komisija pri tem poudarja, da bi morali biti sistemi zasnovani tako, da varujejo zasebnost. Kot eno od možnosti omenja evropsko aplikacijo za preverjanje starosti, pri kateri naj se osebni dokumenti ali biometrični podatki ne bi shranjevali.
Ravnatelji: šole tega problema ne morejo rešiti same
V združenju slovenskih ravnateljev poudarjajo, da njihov cilj ni prepoved tehnologije otrokom. Šole po njihovih navedbah že veliko pozornosti namenjajo digitalni pismenosti in odgovorni uporabi tehnologije.
Toda same po njihovem mnenju posledic razvoja digitalnih platform ne morejo reševati.
Prepričani so, da je potreben širši družbeni dogovor o tem, kakšno digitalno okolje želimo ustvariti za otroke, več odgovornosti pa morajo prevzeti tudi ponudniki platform in spletnih storitev.
Prav prenos večjega dela odgovornosti na tehnološka podjetja je ena ključnih idej evropskega predloga. Komisija želi obrniti sedanjo logiko: ponudniki bi morali dokazati, da so njihove storitve za mladoletnike varne že po zasnovi.
Evropski parlament je omenjal celo mejo 16 let
Razprava o višji starostni meji v Evropi sicer ni nova. Evropski parlament je že pozval k usklajeni evropski digitalni starostni meji 16 let za dostop do družbenih omrežij, videoplatform in AI-spremljevalcev, pri čemer bi lahko mlajši od 16 let do nekaterih storitev dostopali s soglasjem staršev.
Evropska komisija se je zdaj odločila za nekoliko drugačen, postopni model, pri katerem je ključna meja za samostojen račun 15 let.
Predlog KIDS Act še ni dokončno pravo. O njem morata odločati Evropski parlament in Svet EU, v zakonodajnem postopku pa se lahko njegova vsebina še spremeni.
