Življenje na čakanju

Čakamo. Čakamo, da mine epidemija, da bomo lahko spet delali, da se bodo otroci vrnili v šole, da se odprejo trgovine, da bomo lahko šli obiskat sorodnike in prijatelje. Čakamo, da bomo nadaljevali s svojim življenjem. Toda, ali je sedaj res pravi čas za pasivnost?

Mislim, da je čas za vse prej kot to. Kljub vsemu – življenje je zdaj. Čeprav nam sedanjost prinaša strah, negotovost in omejitve, je to naša trenutna realnost. In če želimo naprej, moramo to realnost sprejeti. To ne pomeni, da nam je všeč ali da se ji podrejamo, toda nimamo druge možnosti, kot da jo sprejmemo in ukrepamo. Vsak pri sebi, v skladu s svojimi merili, vrednotami, prepričanji in zmožnostmi.

Mnogi se sprašujejo kako ravnati zdaj, ko ne moremo načrtovati ali vedeti kaj nam prinaša prihodnost, ne da bi se prepustili malodušju ali celo obupu. Kaj storiti, da nam ne prevladata apatičnost ali depresija? Kako obdržati voljo do življenja? Morda je zdaj pravi čas, da se pomirimo s samim seboj in s svojimi bližnjimi. Vsi smo zaradi poročanj dnevno soočeni s smrtjo in z minljivostjo in prav je, da o tem razmišljamo – ne da bi podlegli strahu, temveč da ozavestimo svoje bivanje, svoje potrebe in svoje prioritete na vseh področjih (ne pozabimo nase!).

Spremembe so del življenja in spreminjati se moramo tudi sami. Prilagodljivost nam pomaga preživeti, medtem ko nas upiranje življenju, pričakovanja in navezanost ovirajo pri premagovanju stisk, napredku in ohranjanju notranje stabilnosti. “Koronska kriza” in vse kar je z njo povezano, je povzročila veliko razdvojenost in razdore med tistimi, ki so za, in tistimi, ki so proti – na vseh področjih: ukrepi, maske, cepljenje, zaupanje, … Tudi znotraj družin, parov, prijateljstev.

Pravico imamo izražati svoja mnenja, vrednote in prepričanja ter živeti v skladu z njimi, toda dejstvo je, da trenutno situacijo vsak doživlja in dojema po svoje in popoln nesmisel je prepričevanje drugače mislečih v naš prav. Vsi smo različni in prav vsi smo za svoje odločitve, dejanja in njihove posledice odgovorni sami. Ljubezen do bližnjega in sprejemanje drugačnosti bi morala prevladati nad razhajanji zaradi različnih prepričanj ali razmišljanj. Če se s svojo stisko, morda zdravstvenimi težavami, osamljenostjo in občutkom brezizhodnosti ne zmorete spoprijeti sami, ne pozabite na integrativne sisteme medicinskemu, ki je sedaj težko dostopen, saj ti ponujajo mnoge naravne rešitve, ki lahko učinkovito pomirijo marsikatero organsko in čustveno težavo.

Že sam pogovor z usposobljenim strokovnjakom lahko povrne upanje ali notranji mir, ki ga nujno potrebujemo za lažje soočanje z dogajanjem in za ohranitev budnega, dejavnega življenja. V hudih stiskah so vsem na dosegu dragocene Bachove cvetne esence, ki jih dobimo na spletu, v lekarnah in v drugih specializiranih trgovinah. Naturopati in drugi strokovnjaki holistične komplementarne medicine pa lahko pri spoprijemanju s težavami ponudimo individualno celostno podporo, tudi na daljavo. Nekaj nasvetov za samopomoč pa boste našli tudi na naši spletni strani.

Za zaključek želim spomniti na Konfucijevo misel, ki je ne gre nikoli pozabiti, in sicer: “Ne stori drugemu, česar ne želiš, da drugi stori tebi.” Ostanimo neutrudni borci za dobro.