Nasproti prejšnjim trditvam so rezultati, objavljeni maja, v resnici razkrili, da je jedro Lune presenetljivo podobno Zemljinem – s trdnim notranjim jedrom, ki ima gostoto podobno železu. To odkritje ima velik pomen, saj pomaga rešiti dolgoletno razpravo o naravi Luninega jedra in prinaša ključne vpoglede v zgodovino Lune in Sončevega sistema.
Znanstveniki so uporabili seizmične podatke in informacije iz misij Apollo, nato pa jih posodobili in primerjali z različnimi modeli, da bi dobili najbolj natančno reprezentacijo notranjosti Lune. Odkrili so aktivno vrtenje materialov znotraj Lune, kar pojasnjuje nekatera geološka značilnost na njeni površini. Prav tako so ugotovili, da je jedro Lune zgradba podobna Zemljinemu, s zunanjim tekočim plaščem in trdnim notranjim jedrom, katerih gostota je podobna železu.
To odkritje ima posledice za razumevanje magnetske zgodovine Lune, ki je nekoč imela močno magnetsko polje, ki se je začelo zmanjševati približno pred 3,2 milijarde leti. Nova spoznanja pomagajo pojasniti razloge za to upadanje magnetskega polja. Glede na nova dognanja, se seizmička potrditev teh zaključkov lahko približuje, še posebej ker se pripravljamo na prihodnje misije na Luno.
