Zoran Predin: »V solzah in nesreči je lahko veliko humorja, kar nam je dokazal že legendarni Charlie Chaplin.«
V četrtek se je v Kopru mudil glasbenik, kantavtor, tekstopisec, pisatelj, Zoran Predin. V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja je predstavil svoj prvi roman Mongolske pege in razkril, da se je ob pisanju knjige zabaval.
»Ko sem pisal knjigo sem pisanje pesmi in glasbe popolnoma odmislil, roman mi je namreč dopustil svobodno pot domišljije, medtem ko pisanje pesmi tega vedno ne dopušča, saj si omejen na tistih nekaj besed s katerimi moraš povedati vse.«
Mongolske pege je vsekakor roman, ki ga bo bralec lahko bral na več načinov – od ljubezenskega do psihološkega trilerja in zgodovinske knjige. Predin se je namreč poglobil tako v medsebojne človeške odnose kot v samo zgodovino. Roman se namreč začne v času turških vpadov in zaključi v današnjem času.
»Sin mi je dal nekaj odličnih nasvetov, med drugim ta, da naj like, ki jih razvijam enostavno poslušam, naj jim dovolim, da mi sami narekujejo pot kot tudi, da naj pišem, tudi če se mi v določenem trenutku zazdi, da se je proces ustavil. In prav je imel, v nekaterih delih se mi je zdelo kot bi se knjiga pisala sama,« je povzel proces nastajanja knjige Predin.
Kar je izjemno pri romanu Mongolske pege je to, da zajema tematike, ki so bile pereče nekoč in so pereče še danes, kljub temu, pa se Predin v knjigi izogne temu, da bi jih poglobljeno in podrobno opisoval, ampak se osredotoči na same zgodbe likov: »Mislim, da je prav, da na nek način postavimo ogledalo, hkrati pa, da tega bralcu ne vsiljujemo. Zato sem se odločil, da bom tematike kot so homoseksualnost, drugačnost, biseksualnost, pedofilija … uporabil kot »začimbe«, ki knjigo začinijo do te mere, da bralec vedno znova želi več.«
Skozi zgodovinski sprehod, ki nas v romanu pripelje vse do danes, se morda bralcu zazdi, da so bili turki, roman se namreč začne v času turških vpadov, s svojim obnašanjem kruti in nekako si ne znamo oziroma ne želimo predstavljati, kako so s tako lahkoto nekoga razčetverili, umorili, medtem ko znamo biti tolerantni do odnosov, ki so nam danes bliže. Kljub temu se bralec ob tem zamisli, saj Predin v Mongolskih pegah zelo nazorno prikaže zlaganost odnosov in krizo morale, da se ob vsem tem vpraša, ali nismo danes prav tako kruti, če ne še bolj?
V romanu kar nekaj likov dočaka svoj bridki konec še preden bi uspeli doseči svoj cilj, odrešenje. Ob tem je pisatelj izpostavil, da včasih se je enostavno treba posloviti od lika in zgodbo nadaljevati brez njega, nenazadnje gre za knjigo, ki nas popelje skozi življenje ene rodbine. Ob tem je izpostavil, da se knjigo bere kot bi gledali film, saj je časovna premica prav taka, kot bi izgledala na TV ekranih.
»Zagotovo je ena od rdečih niti romana tudi ljubezen, nikakor se nisem upiral temu, saj se mi zdi, da je za dober roman potrebna tudi ta, vendar pa se je za ljubezen potrebno potruditi, nekateri od likov so se, spet drugi se niso, kar bo bralca razveselilo, nasmejalo, razjezilo, cilj je namreč, da bralec skozi branje doživi celo paleto čustev,« nam je zaupal Predin, ki je priznal, da knjiga zagotovo ni lahko branje, je pa vsekakor zanimivo. Ob tem je hudomušno dodal, da jo je treba brati v pižami z litrom vina za zraven. V knjigi je zaznati veliko humorja, sarkazma, črnega humorja, ki pa so podani na zelo subtilen način, predvsem pa na pravih mestih. Kot nam je zaupal, je sam velik ljubitelj takega humorja, saj kot pravi: »V solzah in nesreči je lahko veliko humorja, kar nam je dokazal že legendarni Charlie Chaplin.«
Spregovoril je tudi o jeziku, ki ga uporablja, saj je le-ta izjemno močen, direkten in se oddaljuje od visokega literarnega, kar romanu pravzaprav daje še prav poseben čar: »Če bi se lotil pisati v visokem literarnem jeziku, bi zgodbe, ki jih pripovedujem izgubile pomen, kar naenkrat bi bile preveč pocukrane,« je še izpostavil.
Kaj natanko pomeni naslov Mongolske pege razkrije bralec šele ob koncu romana, zato naj to ostane skrivnost, nam je pa Predin zaupal, da je v nastajanju nov roman.
