Plačilni promet bo v ponedeljek, kljub prazniku, delal kot na običajen delovni dan, so nam povedali v računovodskem servisu Pristar d.o.o.. »Vsi plačilni nalogi z valuto 14. avgust 2023 (tudi nalogi za nakazila plač) bodo poravnani kot na običajen delovni dan. Bo pa potrebno za zaposlene, ki bodo v ponedeljek vseeno delali, delo za ta dan obračunati kot delo za praznike, pripadajo jim tudi dodatki za praznike oziroma dela proste dni«, je povedal direktor podjetja Hinko Kašnik.
Za v poplavah najbolj ogrožene država pripravlja ukrepe podobne tistim v času epidemije. »Opozoriti želimo, da bo po vsej verjetnosti eden izmed pogojev tudi plačani vsi davki in prispevki v času sprejema zakona, zato predlagamo da v eDavkih preverite morebitne zapadle obveznosti. Ne pozabite tudi NUSZ, morebitne kazni, ipd«, opozarjajo v podjetju Pristar.
Sprejeta novela zakona predvideva dva pomembna ukrepa za trg dela in gospodarstvo, to je povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter višje nadomestilo za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave.
Višja sila
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave, bo upravičen do višjega nadomestila plače, in sicer v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo zaposleni prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
Delodajalec bo lahko pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave. Izplačana nadomestila plač delavcev bo Slovenija povrnila v celoti, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
Čakanje na delo
Novela zakona določa pravico do delnega povračila nadomestila plače tudi za delavce na začasnem čakanju na delo, ki jo lahko, z izjemami določena v noveli zakona. Pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Sloveniji, registriran najpozneje na 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za mesec maj 2023. Novela zakona določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom Vlade do 31. decembra 2023.
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023 in ob tem uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Delavec bo imel za čas začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
V primeru odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga in delitve dobička, novela zakona vsebuje varovalko. Delodajalci, ki so uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače tako za primer čakanja na delo kot višje sile, bodo morali v primeru the ravnanj prejeta sredstva vrniti v celoti.
Pomoč samozaposlenim
Samozaposleni, ki so bili registrirani za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023, novela zakona predvideva pomoč v višini 1.200 evrov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023, ki bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo treba predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.
7 dni plačane odsotnosti za prostovoljce
Za namen sodelovanja pri pomoči odpravljanja posledic naravne nesreče poplave, bodo prostovoljci imeli pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo delodajalcem povrne Slovenija. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu, izplačana nadomestila plač prostovoljcev pa bo Slovenija povrnila v celoti.
