Vpliv podnebnih sprememb tako na ozračje kot oceane je neposredno povezan, poudarja fizik Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Predvsem z izpusti toplogrednih plinov se v ozračju kopiči presežna toplota, kar 90 odstotkov pa jo absorbirajo oceani, ki se posledično segrevajo.
Prav Sredozemsko morje se zaradi svoje plitkosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Severni del Jadrana se je po besedah Ličerja v zadnjih 30 letih pri površini segrel za približno eno stopinjo Celzija.
V slovenskem morju problem predstavlja bledenje koral
Dvig temperature ozračja in posledično morja ima velik vpliv na življenje v njem. Tako kot povsod po svetu tudi v slovenskem delu Jadranskega morja, zlasti v poletni polovici leta, problem predstavlja bledenje koral, je povedal raziskovalec na Morski biološki postaji Piran NIB Lovrenc Lipej.
“Gre za proces, pri katerem simbiotske alge zapustijo korale, zaradi česar te izgubijo barvo. Ko temperatura ponovno pade, se lahko simbiotski odnos med algo in koralo sicer ponovno vzpostavi. Če visoke temperature vztrajajo dalj časa, pa prihaja do trajnejših poškodb in pogina polipov ali cele kolonije, “ je pojasnil.
V našem morju je temu procesu izpostavljena predvsem sredozemska kamena korala, ki je endemit Sredozemlja, torej edinstvena za to območje. Na težo problema bledenja koral vpliva zlasti dejstvo, da korale predstavljajo pomemben življenjski prostor mnogim organizmom, kot so na primer črvi mnogoščetinci, polži, školjke in drugi.
Na Morski biološki postaji NIB korale sicer uspešno gojijo v laboratorijskih pogojih, še vedno pa so v teku poskusi njihovega ponovnega naseljevanja v samem morju. “Trenutno iščemo območja podvodnih izvirov, kjer so temperature nekoliko nižje, da bi korale tam testno naselili in opazovali, kako se v tem območju obnesejo,” je dejal.
Tudi v slovensko morje že prihajajo nekatere vrste, značilne za južnejše predele Sredozemskega morja
Kot je povedal, pa bledenje koral ne predstavlja edini izziv slovenskega morja. Zaradi dviga temperature v naše morsko območje prihajajo nove vrste organizmov, ki so povezane s tako imenovanim procesom tropikalizacije. Z njim, kot je pojasnil, znanstveniki označujejo širjenje toploljubnih vrst iz južnih predelov Sredozemlja proti severu.
V zadnjih 20 letih so predvsem pri ribah zaznali kar nekaj zanimivih vrst, ki jih prej ni bilo. Take so na primer ribe balestre, črnuhi, morski mesci, barakude oz. morske ščuke, delfinke.
Mednarodno priznani pokazatelj tropikalizacije pa je riba skakavka, ki se posebej rada zadržuje ob ustjih rek. “Ta velike težave povzroča zlasti na Hrvaškem. Skakavka je namreč uspešen plenilec, ki se hrani s številni drugimi ribami, tudi večjimi, kot so ciplji. Velike količine cipljev pleni zlasti v ustju reke Neretve. Ker se pogosto pojavlja v velikih jatah, pa veliko škodo povzroča tudi v ribištvu,” je dejal Lipej.
Čeprav se skakavka v manjšem številu pojavlja tudi v slovenskem morju, pa za zdaj po besedah Lipeja ne povzroča večjih problemov. Tako kot večina drugih toploljubnih vrst, se pojavlja zgolj v topli polovici leta, pozimi pa to morsko območje zapusti. Naše morje je zaradi najsevernejše lege v Jadranu pozimi hladnejše v primerjavi z drugimi predeli Mediterana. “Povprečna temperatura je takrat od šest do 10 stopinj Celzija, kar pa je za vrste, ki so značilne za topla okolja, problematično,” je pomiril Lipej.
Kljub temu pa opozarja, da se lahko situacija v prihodnosti hitro obrne. Če se bo morje namreč vztrajno segrevalo naprej, bo to pomenilo manjše temperaturne razlike tekom leta in priložnost za toploljubne organizme, da se v slovenskem morju zadržijo dalj časa.
Strah pred rdečemorsko plamenko v Sredozemskem morju odveč
V zadnjem času veliko pozornost javnosti privabljajo medijske objave o tem, da so na Hrvaškem pri Korčuli ujeli strupeno ribo, tako imenovano rdečemorsko plamenko (Pterois miles). Gre sicer za tujerodno vrsto, ki ni povezana s tropikalizacijo, temveč je prišla skozi Sueški prekop.
V Mediteranu so jo po besedah Lipeja opazili že pred več desetletji, 2019 pa prvič tudi v Jadranskem morju. Invazija njene sorodnice (Pterois volitans), ki jo je v morje po besedah Lipeja iz akvarija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izpustil objestnež, težave povzroča predvsem v Karibskem morju, kjer pleni domorodne ribe obenem pa ima strupene bodice, ki so nevarne tudi za kopalce. V tem predelu zato poteka njeno intenzivno izkoreninjanje.
“Podobnega scenarija pa se bojijo tudi pri nas v Sredozemlju. Ker pa je bilo do sedaj opaženo le manjše število primerov rdečemorske plamenke, za enkrat ne predstavlja večjega problema. Tudi v slovenskem morju je za zdaj še nismo opazili,” je izpostavil Lipej.
Glede na zadnje poročilo iz leta 2021, so v slovenskem morju zaznali 56 tujerodnih vrst organizmov. Kot opozarja Lipej, se je številka sicer povečala, še vedno pa je med najnižjimi v Sredozemlju. “Večina tovrstnih organizmov se v našem morju pojavi tudi zelo redko, zgolj enkrat ali dvakrat in nikoli več. Ustalilo se jih je le nekaj, tudi invazivnih vrst, ki povzročajo ekološko in gospodarsko škodo, je manj kot 10 odstotkov,” je dejal.
