Ob svetovnem dnevu oljk, ki ga obeležujemo 26. novembra, Mestna občina Koper v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS) Koper že drugo leto zapored organizira prireditev Mlado oljčno olje. Oljkarstvo je namreč v Sloveniji, še posebej v slovenski Istri, panoga z dolgo tradicijo in velikim potencialom za nadaljnji razvoj proizvodnje vrhunskega oljčnega olja. S prireditvijo Mlado oljčno olje sta organizatorja želela razširiti glas o vrhunskih oljčnih izdelkih in postopkih pridelave ter predelave.
Na današnji novinarski konferenci so poglede na oljkarstvo kot gospodarsko panogo predstavile podžupanja MOK Mateja Hrvatin Kozlovič, vodja Urada za kmetijstvo, gospodarstvo in razvoj MOK Sabina Mozetič in predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper dr. Maja Podgornik.
Podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič se je osredotočila na pomen oljkarske panoge za turizem in predstavila vstop MOK v združenje Re.C.O.Med – mrežo sredozemskih mest za spodbujanje trajnostnega razvoja oljkarstva ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine oljke: »Oljkarji so tako kot vinarji duša naše Istre in prav je, da jim priznamo pomen, ki si ga zaslužijo. V času, ko poudarjamo pomen lokalne samooskrbe, se oljčna olja slovenskih oljkarjev z vrhunsko kakovostjo uspešno kosajo z največjimi imeni v svetu oljkarstva. Naša naloga pa je, da jim omogočamo pogoje, v katerih se lahko še dodatno razvijajo. Zato smo se na Mestni občini Koper odločili, da postanemo nosilci članstva mednarodnega združenja Re.C.O.Med.« Koper se je tako s slavnostnim podpisom dogovora v mreži pridružil mestom iz Italije, Grčije, Španije, Tunizije, Turčije, Maroka in Hrvaške. Glavni cilj združenja so izmenjava znanja in izkušenj, uporaba dobrih praks za krepitev oljkarstva, prijava evropskih projektov in razvoj turističnih produktov, ki temeljijo na oljkarstvu. Mreža s svojimi dejavnostmi spodbuja izvajanje najboljših praks v oljčnem sektorju in spodbuja rast razvojnih pobud med različnimi skupnostmi, kot je na primer tematski turizem. »Da pa bi lahko dvignili ugled lokalnega oljkarstva v tujini, moramo najprej za boljše pogoje dela poskrbeti doma,« je prepričana Hrvatin Kozlovič, ki je poudarila, da se je na pobudo oljkarjev iz Mestne občine Koper dalo predlog za sistemsko ureditev te panoge: »Tako kot vinarstvo ali hmeljarstvo tudi oljkarstvo nujno potrebuje samostojen zakon. In veseli nas, da so nas pri tem podprli tudi istrski poslanci Tamara Kozlovič, Mateja Čalušić in Robi Janev.«
Sabina Mozetič je predstavila pobude MOK na področju razvoja gospodarske in kmetijske panoge. Med ukrepi je izpostavila razpis za spodbujanje in ohranjanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja, na podlagi katerega lahko nosilci kmetijskega gospodarstva pridobijo finančno pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, objekte in opremo, za agromelioracije v oljčnikih, sadovnjakih in pašnikih, pomoč za storitve svetovanja in promocije na kmetijskih sejmih in podobno, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pa tudi za naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji. »V letu 2023 je sredstva prejelo 44 upravičencev in dodatno še pet društev, ki se ukvarjajo s področjem kmetijstva, občina pa bo z razpisi za spodbude v kmetijstvu nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Ukrep v izvajanju je tudi vzpostavitev namakalnega sistema v Vanganelski dolini. Pomanjkanje vode v kmetijstvu je namreč le ena izmed težkih posledic podnebnih sprememb. Kmetijstvu in pobudam s področja kmetijstva MOK sledi tudi v postopku priprave občinskega prostorskega načrta, kjer bodo predvidoma olajšani postopki pridobivanja dovoljenj za gradnjo kmetijskih objektov,« je del ukrepov opisala vodja občinskega urada za gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj.
Dr. Maja Podgornik pa je z raziskovalnega vidika predstavila delovanje Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper. »Iz zornega kota zunanjega opazovalca je slovensko oljkarstvo v obdobju pravega razcveta, a žal se v zakulisju odvija drugačna zgodba, saj se oljkarji neprestano zoperstavljajo izzivom ekstremnih vremenskih razmer. Vremenski ekstremi in visoke okoljske ambicije evropske skupnosti, ki želi postati prva podnebno nevtralna celina, slovenskega oljkarja stiskajo v primež novih izzivov, ki kljub raznim državnim pomočem ne more konkurirati velikim svetovnim kmetijskim korporacijam. Zato je potreben preboj in nov »modus operandi«, ki bo zagotovil trajni razvoj slovenskega oljkarstva. Narejeni so bili že prvi koraki pri vzpostavitvi potrebne infrastrukture, zakonodajnih okvirov in pridobitvi evropskih ter nacionalnih finančnih spodbud z namenom ustvarjanja vzdržnega okolja za oljkarje, a izzivov in priložnosti za izboljšave je še veliko,« je dejala dr. Podgornik in pojasnila, da bo prednostno področje prihodnjih raziskav razvoj inovativnih tehnologij, »ki bodo omogočale stalno spremljanje, analiziranje in optimiziranje vsakega segmenta pridelovalnega in predelovalnega procesa ter sposobnost prilagajanja pridelave v realnem času in prostoru spreminjajočim se podnebnim razmeram«.
Poleg vodene pokušine oljčnih olj je v sklopu prireditve potekala tudi okrogla miza z naslovom Zakaj zakon o oljkarstvu?, na kateri so sodelovali poslanka Mateja Čalušić, dr. Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, predsednik Goriškega oljkarskega društva Tomaž Kandus, oljar Sandi Babič in pridelovalca oljčnega olja Martina Veršnik ter Massimo Rojac. Sogovorniki so razpravljali o trenutnem položaju oljkarstva in predlogih za pripravo ogrodja zakona, s katerim bi želeli izboljšati razmere v oljkarstvu.
V znamenju oljčnega olja pa bo tudi prihodnji teden. Deset restavracij destinacije Koper bo med 25. novembrom in 3. decembrom ponujalo posebne menije v znamenju mladega oljčnega olja, obiskovalcem pa bodo tudi pobliže predstavili najboljša mlada oljčna olja slovenske Istre. K promocijski akciji Teden mladega oljčnega olja so se pridružili restavracija Brič Dekani, Al Mulin, Salicornia, Placito Risano, Capra, Karjola Marezige, Gostilna Pod Slavnikom, Belvedur, Bistro Kavon in Kantina Romano.
