Na 31. redni seji Mestne občine Koper so svetniki med drugim obravnavali vprašanje plinskega terminala in idejne zasnove novega priveznega mesta za tankerje, ki je pred kratkim prišla v javnost.
Začetek junija je zaznamovala tiskovna konferenca ankaranskega župana Gregorja Strmčnika, na kateri je javnost seznanil z informacijami o domnevnih načrtih Luke Koper za izgradnjo novega tankerskega terminala. Ankaranski občinski svet je nato soglasno sprejel sklep o odločnem nasprotovanju vzpostavitvi tankerskih privezov in plinskega terminala ter k enaki opredelitvi pozval tudi občine Koper, Izola in Piran.
Na navedbe se je isti dan odzvala tudi Luka Koper, ki je zavrnila očitke o načrtovani gradnji tankerskega terminala v Koprskem zalivu.
Razpravo na občinski seji je odprl koprski župan Aleš Bržan, ki je poudaril, da Mestna občina Koper že vrsto let odločno nasprotuje gradnji plinskega terminala in da svojega stališča ni spremenila.
V nadaljevanju so svetniki razpravljali predvsem o potrebi po večji obveščenosti in dialogu med lokalno skupnostjo ter pristaniščem. Svetnik Jure Colja je predlagal, da se občinski svet opredeli tudi do načrtovanega podaljšanja pomola. Z njim se je strinjala svetnica Jadranka Šturm, ki je opozorila predvsem na vprašanje novih privezov za tankerje. »Najbolj me skrbi podaljšanje pomola in privezi za tankerje. Plinskemu terminalu nasprotujemo, tankerji pa niso nič manj nevarni,« je dejala.
Podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič je predlagala, da občinski svet na sejo povabi predstavnike Luke Koper: »Vsi smo proti plinskemu terminalu, radi pa bi vedeli, kaj je res in kaj ni. Želimo videti dejanske načrte in izvedeti, kako bi morebitni projekti vplivali na življenje občank in občanov,« je poudarila.
Svetnik Alen Medveš je opozoril, da bo morala lokalna skupnost v prihodnosti poiskati ravnotežje med gospodarskim razvojem in varovanjem okolja: »Živimo v občutljivem in zaprtem zalivu, kjer se lahko katastrofa zgodi čez noč. Hkrati imamo močno konkurenco v sosednjih državah. Vsi si želimo razvoja Luke Koper, vendar moramo hkrati paziti na okolje. Prostor je omejen in v prihodnje bo treba razmišljati predvsem o optimizaciji ter sodobnejših in čistejših dejavnostih,« je dejal.
Patrik Peroša je ocenil, da je eden glavnih problemov pomanjkanje dialoga med pristaniščem in lokalnim okoljem: »Če dokument po treh letih šele zdaj pride v javnost, potem nekaj ni v redu. Na ravni lokalne skupnosti in Luke Koper se premalo pogovarjamo. Potrebujemo resnejši odnos in bolj odprto komunikacijo,« je dejal.
V razpravo se je vključil tudi svetnik Muženič, zaposlen v Luki Koper, ki je spomnil, da je družba že javno pojasnila, da plinskega terminala ne načrtuje. Obenem je podprl predlog o povabilu predstavnikov Luke Koper na eno od prihodnjih sej: »Vidim, da se operira z različnimi informacijami, pri tem pa marsikaj manjka. Prav zato je pomembno, da dobimo celovito predstavitev,« je poudaril.
Ob koncu razprave so svetniki sprejeli sklep, s katerim bodo Luko Koper pozvali, da občinskemu svetu predstavi vse načrtovane investicijske projekte, ki lahko vplivajo na kakovost življenja, okolje in prostor. Obenem je občinski svet ponovno izrazil odločno nasprotovanje morebitni izgradnji plinskega terminala na območju Tržaškega zaliva.
