Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je znašal 37,3 milijona evrov in je kljub nekoliko nižjim (1,6 milijona evrov) čistim prihodkom od prodaje načrtovanega presegel za 7,7 milijona evrov oz. 26 odstotkov. Temu so botrovali zlasti nižji stroški poslovanja – na račun nižjih stroškov energentov in materiala ter storitev vzdrževanja.
Čisti prihodki od prodaje so znašali 163,3 milijona evrov, kar je za slab odstotek manj od načrtovanega in za 3 odstotke več v primerjavi s prvim polletjem lani. Več je bilo predvsem storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter drugih dodatnih storitev, manj prihodkov pa smo zaradi hitrejšega obrata blaga zabeležili iz naslova skladiščnin. Zaradi višjih stroškov dela (zaposlovanje in usklajevanje plač z inflacijo) je bil v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023 nekoliko višji tudi delež poslovnih odhodkov.
Čisti poslovni izid je znašal 32,8 milijona evrov in je bil višji tako od načrtovanega (za 24 odstotkov) kot tudi od doseženega v enakem obdobju lani (za 3 odstotke), čemur je botroval za 180 odstotkov višji poslovni izid iz financiranja v višini 1,9 milijona evrov.
V drugem četrtletju 5 odstotna rast pretovora kontejnerjev
»Zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu konec leta 2023 je prineslo novo grožnjo ustaljenim blagovnim tokovom iz Daljnega vzhoda, saj so ladjarji večino svoje flote preusmerili na dobrih 14 dni daljšo pot okoli Afrike. To se je v prvih treh mesecih leta 2024 odrazilo tudi v nekoliko nižjem skupnem ladijskem pretovoru, vendar so se razmere že od aprila postopoma normalizirale – večina ladjarjev je svoje servise okrepila z dodatnimi ladjami in tako stabilizirala prihode ladij in pretovora. Novim razmeram smo se hitro prilagodili tudi v Luki Koper in v drugem četrtletju znova dosegli pozitiven trend rasti pretovora na kontejnerjev (v TEU) ter tako skoraj v celoti nadomestili upad prometa v prvih mesecih,« je poslovanje Skupine v prvem polletju 2024 strnila predsednica uprave Nevenka Kržan.
V prvih šestih mesecih smo na kontejnerskem terminalu pretovorili 548.096 TEU, kar je zgolj odstotek manj kot v primerljivem obdobju leta 2023. Čeprav so prve mesece zaznamovale zamude v ladijskem transportu – tako na povezavah z Daljnim vzhodom kot med pristanišči v Sredozemlju, so se razmere že v aprilu bistveno izboljšale, zato smo drugo četrtletje sklenili s 5-odstotno rastjo prometa. So se pa zamiki v prihodu ladij in postopno ohlajanje avtomobilskega trga odrazili na nekoliko nižjem (9 odstotkov) pretovoru vozil, ki je v prvih šestih mesecih znašal 409.460 vozil.
Sicer so rast zabeležili na generalnih tovorih (9 odstotkov), kjer smo pretovorili več jeklenih izdelkov, in na tekočih tovorih (4 odstotke). Na segmentu sipkih in razsutih tovorov je bil zaradi postopnega upada premoga skupni pretovor sicer nižji, smo pa v prvih šestih mesecih pretovorili več gnojil, pšenice in fosfatov.
V začetku leta smo v družbi zagnali obsežen investicijski ciklus, ki smo ga opredelili tudi konec leta 2023 sprejetem strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024 – 2028. Aprila smo sklenili gradnjo več sončnih elektrarn skupne moči 4,2 MW, ki se razprostirajo na strehah naših skladišč. Na drugem pomolu smo začeli gradnjo 12. veza ter nadaljevali premestitev skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu, cevovodov na drugem pomolu ter nadgradnjo polnilnih mest za goriva. V prvih šestih mesecih smo za naložbe namenili skupno 20,7 milijona evrov.
Ob tem smo zagnali tudi aktivnosti za gradnjo dodatnih skladiščnih površin za vozila (kaseta 6A), specializiranega in v celoti avtomatiziranega skladišča za jeklene proizvode ter podaljšanje severnega dela prvega luškega pomola.
