Lokacija, infrastruktura, mestna politika, promet, dostopnost vsebin … karkoli »merimo« kot pokazatelj kakovosti življenja v mestu, hkrati ne pomeni, da so prebivalci tega mesta zadovoljni.
Zato londonski inštitut za kakovost življenja vsako leto pripravi seznam mest, katerih meščani so poročali, da so z življenjem v njem zadovoljni. Srečni prebivalci, torej. Inštitut je identificiral pet kriterijev, ki najbolj neposredno vplivajo na srečo, in sicer prebivalci, upravljanje z mestom, okolje, gospodarstvo in mobilnost.
Ti kriteriji so nadalje razdeljeni v 24 podkategorij, ki vključujejo razpoložljivost zelenih površin, izobraževalni sistem, prevoz in dostop do kulturnih vsebin. Za ustvarjanje lestvice niso vzeli le golih podatkov, temveč so anketirali tudi prebivalce, na tekmovanje pa se je prijavilo približno 1650 mest z vsega sveta.
V katerih mestih so prebivalci najsrečnejši?
Na nedavno objavljeni lestvici “najsrečnejših mest na svetu” se je uvrstilo 250 mest, razdeljena pa so v tri skupine, glede na »medaljo«, ki so jo osvojili s številom točk: zlato (1. do 37. mesto) srebrno (38. do 100. mesto) in bronasto (101. do 250. mesto).
Naziv najsrečnejšega mesta na svetu je letos pripadel Aarhusu, drugemu največjemu mestu na Danskem, ki se nahaja na vzhodni obali polotoka Jutland, zahodno od Kopenhagna in ki je znan po živahni gastronomski sceni in kulturnem življenju, visoke ocene pa je kraj prejel predvsem zaradi uspešnega upravljanja in skrbi za okolje.
Aarhusu sledita Zürich in Berlin, 19 izmed dvajsetih najsrečnejših mest pa je evropskih. Prevladujejo skandinavska mesta, pojavljajo pa se še (spet) Danska, Islandija, Nizozemska, Švica in Nemčija, edino neevropsko mesto v prvi dvajseterici je ameriški Minneapolis. Zanimivo, med zlatimi mesti ni niti enega iz Italije, nekdaj tako priljubljenega Pariza pa na lestvici sploh ni. Prvo italijansko mesto je Milano, ki se je uvrstilo na 73. mesto. In ne, tudi Rima ni na lestvici.
Ljubljana osvojila srebrno medaljo
V zlato kategorijo sta se uvrstila tudi Sloveniji najbližja Dunaj in Innsbruck, naša prestolnica Ljubljana pa se je znašla med “srebrnimi mesti”, uvrstila se je 84. mesto. Župan Jankovič se s to uvrstitvijo najbrž ne strinja in bo še naprej ponavljal svoj ponarodeli izrek “Ljubljana je najlepše mesto na svetu”. Le kdo bi mu zameril!
Drugo slovensko mesto na lestvici je Ptuj, ki je “prilezlo” na 109. mesto, tretje in zadnje pa Maribor na 137. mestu. Turistični kraji očitno res niso več “in”, obala pa tudi ne.
Kako so se uvrstili naši sosedje?
Naša soseda Hrvaška se na lestvici pojavi šele v bronasti kategoriji; Split se je uvrstil na 133. mesto, Koprivnica na 156., šele na 181. najdemo prestolnico Zagreb. Za njim sta na lestvici še Zadar na 212. mestu in Pula na 243. mestu.
Med nekdanjimi državami, s katerimi smo si delili “bratstvo in enotnost”, najdemo še Bosno z dvema mestoma, pri čemer je Banja Luka na 215. mestu prehitela Sarajevo, ki se je uvrstilo šele na 240. Sbrsko čast je rešil Beograd na 238. mestu, prehitela ga je še črnogorska prestolnica Podgorica na 217. mestu.
