Po nekaterih napovedih bi se povprečna morska gladina do leta 2100 v primerjavi s povprečjem iz obdobja 1986-2005 zvišala za 40, 61 oziroma 110 centimetrov. V najhujšem obravnavanem primeru bi v Sloveniji ostalo pod vodo 1200 hektarjev površin, od tega največ v okolici Sečovelj, na primer celotne soline in letališče. Morje bi zalilo tudi koprsko Bonifiko in nižje ležeče dele Izole, tako da bi stari mestni jedri spet stali na otokih. S tem nastalo za več kot 300 milijonov evrov škode.
Predlagajo ukrepe
Strokovnjaki za zaščito pred uresničitvijo teh groženj predlagajo 72 raznovrstnih in za zdaj zelo na splošno opredeljenih ukrepov. Gre tako za gradbene posege kot za druge izboljšave, na primer podelitev predkupne pravice državi za nepremičnine na ogroženih območjih.
Vrednost vseh ukrepov je ocenjena na dve milijardi evrov.
Razpravo je treba začeti takoj
Po besedah Iztoka Škerliča , direktorja Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola ,je treba z razpravo začeti že zdaj, če želimo pridobiti evropska sredstva v prihodnji finančni perspektivi 2028-2034.
Gabriel Mezang Nkodo iz direktorata za kohezijo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je ocenil, da pri pridobivanju evropskih sredstev za sofinanciranje ukrepov ne bi smeli imeti težav.
Pred sprejetjem strategije bo sicer potrebnega še veliko dela in zelo pomembno bo sodelovanje javnosti, je danes na predstavitvi v Portorožu poudaril Aleš Bizjak iz direktorata za vode in investicije na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Jasno bo treba opredelti pristojnosti
Za učinkovit prostorski razvoj na območjih dvigovanja morske gladine je treba jasno opredeliti pristojnosti občin in države, je dejal pravnik Marko Starman. Po njegovem mnenju bi si obalno območje zaslužilo posebno pravno ureditev, saj se potrebni ukrepi in s tem povezani stroški bistveno razlikujejo od drugih delov države.
