Društvo AETP (Animal Enterprise Transparency Project) si prizadeva za zaščito živali in je pobudnik akcije Slovenija proti kletkam, s katero se zavzemajo za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. Oboje je standardna praksa v Sloveniji, ki pa živalim povzroča hudo trpljenje. V okviru kampanje zbirajo podpise peticije, ki od vlade zahteva prepoved kletk na zakonodajni ravni.
Na svoji spletni strani so tako objavili posnetek z ene izmed slovenskih farm, ki se ukvarja z baterijsko rejo kokoši nesnic. Na njem je videti “grozljive razmere kokoši, ki so stisnjene v majhne kletke, kjer nimajo prostora niti za osnovno gibanje, kaj šele za raztezanje kril ali naravno vedenje. V prenatrpanih kletkah so pogosto izpostavljene poškodbam, bolezni in visoki smrtnosti”.
Posnetke je objavila tudi TV Slovenija v oddaji Tarča, kjer niso razkrili, za katerega rejca gre, so pa povedali, da dobavlja jajca in druga živila v skoraj 300 slovenskih javnih zavodov.
“Več sto tisoč kokoši nesnic v Sloveniji še vedno biva v kletkah, v tako imenovani baterijski reji. Na voljo imajo uporabno površino v velikosti enega A4 papirja. Kokoši zaradi prisilnega bivanja na tako omejeni žičnati površini doživljajo psihično in fizično trpljenje,” so zapisali v društvu.
V oddaji Tarča je posnetke komentirala nekdanja prva inšpektorica za varno hrano Andreja Bizjak, ki je izpostavila, da so tovrstne razmere nedopustne.
“Tudi če je žival na tleh, ne v kletki, ampak na hodniku, je to nedopustno. Trupla se morajo odstraniti. To je popolnoma zgrešeno iz več razlogov. To je vaba za glodavce,” je pojasnila in opozorila, na tveganja, če jajca tega rejca kupujejo šole, vrtci, domovi za ostarele in bolnišnice.
Država omogoča neprimerne razmere
“Rejci se odločajo za rejo živali v krutih kletkah, ker je ta najbolj ekonomsko ugodna. A država je tista, ki s svojimi zakoni in pravilniki tak način reje omogoča. Zato je država, oziroma trenutna vlada tudi edina, ki lahko tovrstne prakse prepove. Vsi mi, »navadni ljudje«, pa smo tisti, ki moramo to od vlade jasno zahtevati,” so jasni v društvu.
Doslej so zbrali približno 17.000 podpisov.
Kampanja Slovenija proti kletkam temelji na znanstvenih mnenjih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), avtoritativne in uradne institucije Evropske unije, ki pripravlja strokovne nasvete tudi na področju dobrobiti živali. EFSA je nedavno med svoja priporočila vključila opustitev reje živali v kletkah, zaradi resnih negativnih posledic, ki jih imajo kletke na zagotavljanje fizioloških in etoloških potreb svinj in kokoši nesnic.
Kokoši nesnice v baterijski reji ne morejo zlahka prhutati s krili, onemogočeno jim je čiščenje perja s prašno kopeljo in čepenje na višini. Skoraj celo življenje bivajo na žičnati podlagi, praktično nimajo dostopa do nastilja, za valjenje jajc se ne morejo umakniti v ločen prostor, nimajo dostopa do sončne svetlobe ali možnosti za raziskovanje okolice. Zaradi pustega okolja in nezmožnosti izražanja naravnih vedenj lahko svoj stres in frustracijo usmerijo v vrstnice, s kljuvanjem perja, so zapisali pobudniki kampanje.
Sodeč po uradnem registru maksimalnih kapacitet hlevov za kokoši nesnice, je v Sloveniji še vedno okoli četrt milijona kokoši, ki bivajo v kletkah.
