Pri živilih, ki imajo prehranske in zdravstvene trditve, kot so “krepi imunski sistem”, gre prepogosto le za reklamne trike, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Zato so z Evropsko potrošniško organizacijo BEUC pripravili akcijo, s katero želijo opozoriti Evropsko komisijo, da je po 16 letih čakanja čas za uvedbo prehranskih profilov živil.
V sklopu akcije so pregledali ponudbo živil pri štirih večjih slovenskih trgovcih. Primere so sicer izbrali naključno, več pozornosti so kljub temu namenili izdelkom, ki nagovarjajo otroke. Ustreznost živil so vrednotili z modelom prehranskega profiliranja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki živila razvršča v 18 kategorij, za vsako pa določa mejne vrednosti za maščobe, sladkor in/ali sol.
Prehranski profili se že uporabljajo na različnih področjih, a Evropska komisija še vedno ni določila enotnega profila, ki bi opredelil, ali neko živilo lahko ima prehransko ali zdravstveno trditev, so še pojasnili na zvezi.
Kot navajajo na Zvezi potrošnikov, bi lahko tak profil preprečil zavajajočo rabo trditev, ki živilom dajejo navidezen vtis boljše, »bolj zdrave« izbire, čeprav vsebujejo veliko energije, maščob, sladkorja in/ali soli.
Več kot četrtina izdelkov z različnimi slogani
Leta 2019 so v raziskavi Inštituta za nutricionistiko ovrednotili 6619 živil, med njimi pa je bila kar četrtina izdelkov označenih s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami. Sestavo izdelkov so ovrednotili z dvema modeloma za prehransko profiliranje živil: 32 % pregledanih izdelkov z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami ni ustrezalo avstralskemu modelu profiliranja (NPSC), medtem ko kar 67 % pregledanih izdelkov ni ustrezalo strožjemu modelu prehranskega profiliranja WHO.
Kaj so prehranski profili
Prehranski profili živil so merila za vrednotenje hranilne sestave živil, ki omogočajo razvrstitev na tista z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Obstajajo različni modeli profiliranja, ki služijo različnim namenom – na primer semaforček Veš, kaj ješ in NutriScore, ki potrošnikom olajšata izbiro živil, ter model prehranskega profiliranja WHO, ki je namenjen omejevanju trženja živil otrokom.
Vsekakor pa pri zvezi svetujejo, naj se za izdelek ne odločamo samo na podlagi slogana na sprednji strani embalaže, temveč raje preverimo tudi seznam sestavin in hranilno tabelo.
