Kontroverzne počitnice: Nacistično letovišče za 20 tisoč ljudi v prvi vrsti ob morju (video)

Na največjem nemškem otoku Rügen v Baltskem morju se nahaja priljubljeno in zelo obiskano letovišče, kjer si luksuzni apartmaji s steklenimi balkoni s pogledom na morje dobesedno delijo stene z ostanki nekdanjega nacističnega letovišča. Pravzaprav so razporejeni po njem.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Ogromen, velikanski kompleks, imenovan Prora, je sestavljen iz niza šestnadstropnih zgradb, ki le 150 metrov od morja sledijo obali v dolžini 4,7 kilometra. Nacistična vizija letovišča z deset tisoč dvoposteljnimi sobami je bila zgrajena med letoma 1936 in 1939.

Danes kontroverzen, a tipičen primer arhitekture tretjega rajha je zasnoval Clemens Klotz, gradnjo pa je nadzoroval »Hitlerjev arhitekt« Albert Speer. Koncept je v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Robert Ley, vodja nacističnega ideološkega programa “Kraft durch Freude” (“Moč skozi veselje”), ki ga je vodila ideja, da si vsak delavec zasluži počitnice na plaži.

Tako je imela vsaka soba pogled na morje, dve postelji, omaro in umivalnik. V skromen tloris 2,5 krat 5 metrov ni stal nič več, zato so bile v vsakem nadstropju skupne kopalnice – brez pogleda na morje. Letovišče je imelo oziroma bi moralo imeti skupne jedilnice in številne prostore za kulturne, zabavne in športne prireditve.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Jocke Lundberg (@jocke_lundberg_666)

Letovišče, ki to ni bilo

Pri gradnji so sodelovala vsa večja gradbena podjetja tretjega rajha in skoraj devet tisoč, seveda, prisilnih delavcev. Z izbruhom vojne leta 1939 so jih premestili v tovarne orožja, Hitlerjevo prvo od domnevno petih načrtovanih letovišč pa je ostalo prazno. Zgrajenih je bilo osem stanovanjskih blokov, kino in gledališče, niso pa bili dokončani bazeni in festivalna dvorana.

letovišče

Med vojno so bili v Prori nastanjeni begunci iz Hamburga, ob koncu vojne begunci iz Vzhodne Nemčije, ko je otok zasedla sovjetska vojska – tudi njihove topniške brigade. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, po ustanovitvi Narodne ljudske armade NDR, je letovišče postalo vojaško oporišče.

Po združitvi so v Prori nastanili begunce iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, nato pa so del kompleksa preuredili v mladinski hotel. Leta 1994 je bila Prora razglašena za spomenik dediščine, za obnovo pa so jo blok za blokom prodajali različnim zasebnim investitorjem.

letovišče

Danes je večji del kompleksa res spremenjen v luksuzno letovišče s hoteli in apartmaji (sobe so povezane in kopalnice niso več skupne) Nova Prora. Dokumentacijski center Prora, ki se je v enega od blokov vselil leta 2000, ne more dovolj poudariti nevarnosti takšnega ravnanja s kompleksom in njegovo zgodovino, saj naj bi z razvojem naselja uresničevali prvotno Hitlerjevo zamisel.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Michael Kleimann (@kleimann_michael)

Drugi trdijo, da zadeva ni tako resna, saj naj bi bila Prora vedno namenjena izključno turizmu, zato ne glede na to, da je bila ideja Hitlerjeva, v obnovi nacističnega letovišča ne vidijo negativnih konotacij. Večinoma so to tisti, ki prodajajo stanovanja za skoraj milijon in pol evrov … Pa vendar imajo vsi pogled na morje.