Od ilustracije do svetovne norije
Labubu izvira iz ilustrirane serije knjig “The Monsters” iz leta 2015, navdihnjene z nordijskimi pravljicami. Leta 2019 so v sodelovanju s Pop Martom nastale prve Labubu figurice, skrite v tako imenovanih “Blind Box” škatlicah – kupci ne vedo, katero različico bodo prejeli. Prav ta element presenečenja in naključja je postal vir zasvojenosti in zbirateljske manije.
Sprva so stale le 6 evrov, danes pa se nekatere različice prodajajo za več sto ali celo tisoč evrov. Ena od velikanskih Labubu punčk (visoka 131 cm) je bila junija 2025 prodana za kar 140.000 evrov na dražbi v Pekingu. Skupno je bilo tam prodanih 48 Labubu kosov za skoraj 475.000 evrov.
Zakaj so vsi nori na Labubu?
• Zvezdniški hype
Vse se je razplamtelo, ko je Lisa iz skupine Blackpink na svojem Instagramu pokazala Labubu na torbici. Kmalu so sledili tudi Rihanna, Dua Lipa, Kim Kardashian in David Beckham, ki so Labubu spremenili v statusni simbol.
• Ugly-cute estetika
Labubu ni klasično lepa, ampak čudno prikupna. Parasta postava, zobat nasmeh in zajčja ušesa ustvarjajo videz, ki sproža nostalgijo in občutek tolažbe v stresnem vsakdanu.
• Blind Box zasvojenost
Element presenečenja ob odpiranju škatlice deluje kot “Kinder Joy za odrasle”. Mnogi priznavajo, da jih žene želja po popolni zbirki, drugi pa v tem vidijo obliko gambling odvisnosti.
• Modni dodatek in kulturni fenomen
Na Kitajskem je pripenjanje plišastih figuric na torbice ali oblačila že dolgo modna izjava. Labubu pa je ta praksa ponesla v svet – od Tokia do Pariza.
Poslovni imperij iz plastike in domišljije
• Pop Mart & Wang Ning
Wang Ning je s Pop Martom ustvaril pravi imperij. Podjetje je danes uvrščeno na borzo v Hongkongu, z več kot 40 % prihodkov iz tujine. V fizičnih trgovinah in prodajnih avtomatih, ki so se pojavili v Dubaju, Londonu, Tokiu, Parizu, oboževalci čakajo ure, da dobijo svojo škatlico.
• Delniški boom
Sredi Labubu manije so delnice Pop Marta zrasle za 13 %, aplikacija podjetja pa je postala številka ena v ameriškem App Store-u. Wang Ning naj bi zdaj imel neto premoženje med 18 in 19 milijardami dolarjev.
Temnejša plat manije
• Tatvine in nasilje
Eden izmed uporabnikov Reddita poroča, da so mu razbili okno avtomobila in ukradli le eno stvar – Labubu. V Veliki Britaniji so bile fizične prodaje prekinjene zaradi prerivanj v vrstah.
• Bančne prepovedi in regulacija
Ko je kitajska Ping An Bank začela Labubu deliti kot darilo ob depozitih nad 6.400 €, so regulatorji prepovedali prakso, saj naj bi spodbujala nezdrave potrošniške navade in škodila bančnim maržam.
• Črni trg in carinska pravila
Zaradi preprodaje in tihotapljenja so kitajske oblasti uvedle omejitve glede števila Labubu figuric, ki jih je dovoljeno izvoziti.
In ne pozabimo na… Lafufu?
Ob priljubljenosti Labubu punčk so se pojavili tudi zanimivi ponaredki, ki jim ljubkovalno rečejo “Lafufu”.
Gre za cenene replike, pogosto brez uradnih logotipov, ki jih prodajajo prek platform, kot so eBay, AliExpress in Temu. Čeprav so izgledom podobni originalom, jih ločijo zamegljene embalaže, napačne zobne linije (pogosto imajo manj ali preveč zob) ter pomanjkanje pristne oznake in QR kode.
Kljub temu imajo Lafufu svojo kultno publiko – nekateri navdušenci jih cenijo prav zaradi njihove rahlo deformirane estetike, ki jo opisujejo kot “čudno neustavljivo”. Čeprav so del zbirateljske kulture, poznavalci opozarjajo na nevarnosti – od kraje identitete Figurice do navadne goljufije – in svetujejo nakup samo pri zaupanja vrednih virih.
Kaj nas uči Labubu?
Labubu ni le trend, ampak šolski primer sodobne komercializacije nostalgije, estetike in spletne kulture. V svetu, kjer vplivneži oblikujejo trende, Blind Box taktike pa mešajo nakupovanje z adrenalinskim odvisniškim vedenjem, je Labubu postal zrcalo potrošništva – prikupno, a tudi strašljivo učinkovito.
V Sloveniji morda še čakamo na svojo različico Labubu manije, a nekaj je jasno: igrače niso več le za otroke, temveč postajajo simboli identitete, nostalgije in želje po kontroli – v svetu, ki je vse bolj kaotičen.
