Šentjanževka je trajna zelnata rastlina z rumenimi cvetovi, ki raste po travnikih, ob cestah in na sončnih legah po Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Ime je dobila po svetem Janezu (šent Janž), saj običajno cveti okoli njegovega praznika 24. junija. Je zelo dobro raziskana zdravilna rastlina, ki jo lahko uporabljamo zunanje in notranje.
S farmakoterapijskega stališča je varnejša zunanja uporaba, kjer lahko šentjanževo olje uporabljamo za zdravljenje ozeblin, blaženje reakcij po pikih žuželk, za hitrejše celjenje površinskih ran, pri blažjih opeklinah, hemeroidih… Pri notranji uporabi, kjer izkoriščamo psihotropno delovanje šentjanževke, pa njena uporaba zahteva precejšnjo previdnost, saj vpliva na duševno dejavnost. Vsebuje aktivne učinkovine, kot so hipericin, hiperforin in flavonoidi, ki vplivajo na kemične procese v možganih. Uporablja se pri blagih in zmernih depresivnih stanjih s simptomi, kot so potrtost, izguba veselja ali zanimanja za delo, pomanjkanje energije. V Sloveniji imamo na voljo tudi zdravilo s šentjanževko, ki ga lahko kupimo brez recepta v lekarnah. V tem zdravilu šentjanževka s svojimi glavnimi zdravilnimi učinkovinami, kot so hipericin, psevdohipericin, hiperforin in flavonoidi usklajuje delovanje osrednjega in avtonomnega živčevja.
Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko zmanjšajo koncentracijo drugih zdravil v krvi, ki jih uporabljamo sočasno, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. Namreč, povečajo razgradnjo drugih zdravil v telesu, ker zvečajo raven pomembnih presnovnih encimov in prenašalnih proteinov. Povečana razgradnja zdravil lahko traja še dva tedna po prenehanju jemanja pripravkov s šentjanževko.
Med jemanjem šentjanževke je odsvetovano tudi pitje alkoholnih pijač. Nosečnicam in doječim materam uživanje šentjanževke odsvetujemo! Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi možnosti nastanka preobčutljivostne reakcije na osvetljeni koži se med nosečnostjo in dojenjem raba odsvetuje.
Bolniki, ki uživajo pripravke šentjanževke skupaj z drugimi zdravili, morajo biti pozorni na vsak primer medsebojnega delovanja. Še bolje pa bo, da te pripravke jemljejo samo po predhodnem posvetu z lečečim zdravnikom ali s farmacevtom v lekarni.
Hipericin je zmožen sprožiti fototoksično reakcijo, zato po uživanju šentjanževke odsvetujemo sončenje ali obsevanje z UV žarki.
Šentjanževka – uporaba
Šentjanževka se najpogosteje uporablja v obliki:
- Čaja
Posušene cvetove prelijemo z vročo vodo in pustimo stati 10–15 minut. Čaj pijemo 2-3 krat na dan, po želji sladkamo z medom. Čaj je blag in primeren za vsakodnevno pitje. - Tinkture
Tinktura je alkoholni izvleček, ki vsebuje koncentrirane učinkovine rastline. Običajno se jemlje 20–30 kapljic, razredčenih v vodi, trikrat na dan. Primerna je za hitrejše in močnejše delovanje. - Kapsule in tablete
Standardizirani izvlečki, ki zagotavljajo natančno odmerjeno količino učinkovin. Priporočeni odmerek je navadno 300 mg ekstrakta trikrat na dan.
Preprosti recept za domačo tinkturo šentjanževke
Sestavine:
- Sveži cvetovi šentjanževke (okoli 100 g)
- Čist alkohol (vodka ali 70 % alkohol) 500 ml
Postopek:
- Sveže cvetove rahlo zdrobimo in jih stresemo v steklen kozarec.
- Prelijemo z alkoholom, da so cvetovi popolnoma pokriti.
- Kozarec zapremo in postavimo na toplo, sončno mesto za 4 tedne. Vsak dan kozarec rahlo pretresemo.
- Po štirih tednih tinkturo precedimo skozi gazo in shranimo v temni steklenici.
Tinktura se jemlje po 20 kapljic, razredčenih v vodi, 2-3 krat na dan.
Pomembno: opozorila
- Šentjanževka lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil, predvsem kontracepcijskih tablet, antikoagulantov in zdravil za srce. Zato se pred uporabo vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
- Ne priporočamo uporabe pri nosečnicah in doječih materah.
- Ob uporabi je priporočena zmernost in spremljanje morebitnih neželenih učinkov, kot so občutljivost na sonce, prebavne motnje ali alergijske reakcije.
