V petek so na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) gostili dr. Alexandrosa Papachristoforoua iz Grčije. Prihaja iz Univerze Thessaly kjer je docent in direktor laboratorija za čebelarstvo. Je eden od vodilnih strokovnjakov na področju preučevanja Azijskega sršena (Vespa velutina) in Orientalskega sršena (Vespa orientalis), na katerem je zagovarjal tudi svojo doktorsko dezertacijo. Več kot 10 let je deloval v Nacionalnem centru za znanstvena raziskovanja v Franciji na področju Azijskega sršena (Vespa velutina), zato mu izkušenj iz tega področja ne primanjkuje.
“V zadnjih dveh letih od kar gostimo in organiziramo srečanja ter predavanja z različnimi tujimi predavatelje, ki imajo izkušnje z omenjeno problematiko smo dodobra spoznali kaj povzročajo tujerodni sršeni, predvsem Vespa velutina v Evropi. Ogromne težave in izgube povzroča predvsem v kmetijstvu, v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. V državah, kjer jim je kontrola nad njim popolnoma ušla iz pod nadzora pa škodo beležijo tudi v gospodarstvu, turizmu. V Španiji beležijo velike zdravstvene težave zaradi anafilaktičnih šokov in tudi že smrti zaradi pikov teh žuželk,” pravi vodja opazovalno-napovedovalne službe pri ČZS Aleš Bozovičar, ki dodaja, da je tako problematika veliko obsežnejša kot si predstavljamo in zavedamo, zato si želijo, da bi jih pristojni za to končno slišali ali vsaj sprejeli na sestanek, da jim problematiko predstavimo in začnemo ukrepati predno bo prepozno.
Gnezda orientalskega sršena podobna gnezdom avtohtonega
Vsi dosedanji strokovnjaki, ki so jih gostili, so predvsem izražali zaskrbljenost z Vespa velutina, dr. Papachristoforou pa jim je v petek predstavil in prikazal, da se moramo v podobnem obsegu bati tudi drugega tujerodnega sršena Vespa orientalis, za katerega so do sedaj mislili, da je manj nevaren in invaziven na našem območju. Omenjeni sršen sicer razvije gnezda, ki so po obsegu podobna avtohtonemu Evropskemu sršenu (Vespa crabro) so manjša, vendar se v enem letu lahko uspešno razvije več matic kar posledično pomeni več gnezd v prihodnjem letu kot to poznamo pri domači vrsti sršena. Pik omenjenega sršena je zelo boleč, saj je na drugem mestu strupenosti med sršeni takoj za Orjaškim sršenom (Vespa mandarinia).
“Vespa orientalis se težje razvija v območjih z hladnejšimi zimami, zato smo upali, da mu klima v naši državi ne bo ustrezala. Kar se žal ni zgodilo. Podnebne spremembe so nam prinesle milejše zime in posamezne osebke tega sršena že zadnji dve leti opažamo na območju Primorske. Do letošnjega leta pri nas nismo zabeležili gnezd in nismo pričakovali večjih težav zaradi prisotnosti te tujerodne vrste pri nas,” pravi Bozovičar.
Odziv dr. Papachristoforou je bil popolnoma drugačen. Ob omembi, da sršena te vrste pri nas že opažamo je izrazil zaskrbljenost in nas pozval k takojšnjemu ukrepanju in zatiranju gnezd tega sršena. Včeraj je celo sam preveril stanje na območju starega dela Kopra in v kratkem času našel kar 5 gnezd Vespa orientalis in več delavk med katerimi so bile tudi mlade matice, ki bodo aktivne v prihodnjem letu, in en samec, ki jih je našel le v starem delu Kopra. Glede na videno ocenjuje, da je sedaj v tem delu Kopra vsaj že od 25 do 30 aktivnih gnezd, koliko jih je na ostalem priobalnem pasu Primorske težko oceni, vendar jih je zagotovo že veliko.
“Omenil je, da je to šele začetek in zato hudega pritiska na kmetijstvo in ostale panoge še ne beležimo in ko ga bomo bo že prepozno,” je še opisal Bozovičar in dodal, da bodo več informacij o zadevi podali v prihodnjih dneh.
Kaj lahko storimo, če ga opazimo?
- Če opazite sumljivo gnezdo ali velike rjavo-rumene sršene, o tem takoj obvestite lokalno čebelarsko društvo, občinske službe ali Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
- Ne približujte se gnezdu brez zaščitne opreme.
- Ne odstranjujte ga sami – lahko je življenjsko nevarno.
- Spremljajte obvestila ČZS in drugih strokovnih institucij.
