Labodi na morju – nič nenavadnega
Kot nam pojasnijo v Škocjanskem zatoku; »labodi na morju niso nič neobičajnega. Gre za vodno ptico, ki je zelo prilagodljiva in naseljuje najrazličnejša okolja.«. Čeprav za gnezdenje raje izbirajo mirnejše stoječe površine, jih pogosto najdemo tam, kjer v morje pritekajo reke ali sladkovodni izviri.
Tipičen primer je izliv Soče, kjer je prisotna večja jata labodov grbcev, ki tam ostajajo vse leto. Stalni par že več let prebiva tudi pri izlivu reke Osp pri Trstu, medtem ko se v Kopru in okolici (Žusterna, izliv Badaševice) labodi redno pojavljajo predvsem v zimskem času.
Labodi v Kopru
V letošnjem letu nemalokrat opažamo labodjo družino, ki prečka prometno cesto, ki vodi v Koper. S tem razlogom so pristojni namestili tudi prometni znak, ki opozarja na nevarnost labodov, ki prečkajo cesto.
Zakaj prihajajo ob morje?
Glavni razlogi so hrana in sladkovodna območja. V plitvinah pri izlivih rek labodi najdejo dovolj rastlinske hrane, hkrati pa imajo na voljo prostor za počitek. Čeprav so sladkovodne ptice, jim slana voda ne povzroča težav, saj se običajno zadržujejo v prehodnih območjih, kjer se mešata sladka in slana voda.
So labodi na obali vse številčnejši?
Opazovanja kažejo, da je labod grbec v Sloveniji vse številčnejša vrsta. V Škocjanskem zatoku se je njihova populacija v zadnjih letih povečala, kar je včasih celo v škodo drugim vrstam ptic. »Lahko bi rekli, da je labod grbec ponekod celo invazivna vrsta,« opozarjajo. »Med drugim zaradi svoje velikosti in teritorialnosti marsikje izpodriva druge vrste ptic.«
V Strunjan na ogled labodje družine
Odpravimo se v Strunjan, da bi v kader ujeli tamkajšnje labode. Tam so prisotni celo leto, prvi podatki o opažanjih pa segajo v leto 2015, ko so zabeležili dva osebka. Ob prihodu smo najprej naleteli na mamo z dvema mladičema. Zalotili smo jih med hranjenjem v delu Stjuže.
Kot nam pojasni ga. Nina Tomaš iz Krajinskega parka Strunjan, trenutno tam prebivata »dva stalno prisotna labodja para, en odrasel osebek, ki se občasno pojavlja, ter dva letošnja mladiča«, kar je potrdilo tudi naše raziskovanje terena.
View this post on Instagram
Od mame z mladičema smo sprehod nadaljevali do same obale, kjer smo med številnimi plavalci zagledali veličastnega laboda, ki je pogumno plaval med njimi in radovedno opazoval okolico.
Pot nazaj pa nas je presenetila še z dvema odraslima osebkoma, ki smo ju opazili v daljavi. Tako lahko opravičeno rečemo, da je Strunjan postal pravo »labodje jezero«.
Je hranjenje labodov sprejemljivo?
V Škocjanskem zatoku opozarjajo, da je »Labod grbec prostoživeča ptica, ki za preživetje ni odvisna od človeka. Hranjenje, zlasti s kruhom, jim dolgoročno škoduje«.
Prav tako je občutljivo obdobje gnezdenja, ko lahko že manjša motnja povzroči, da ptice gnezdo zapustijo. Poleg tega so labodi izrazito teritorialni in lahko, če se počutijo ogrožene, človeka tudi napadejo – pri tem pa ogrožajo sebe in druge.
Kako pomembno je, da labodov v naravi ne hranimo, so z letaki opozorili tudi v Krajinskem parku Strunjan, kjer opozarjajo na tri ključne razloge, zakaj njihovo hranjenje ni primerno:
1️⃣ Labodi so pretežno rastlinojedi. Hranijo se predvsem z vodnimi rastlinami. Niso strogi vegetarijanci, a kruh in druga človeška hrana jim lahko škoduje.
2️⃣ S hranjenjem postajajo odvisni od človeka. Labodi so divje ptice, ki si v naravi hrano poiščejo sami. Če jih navadimo, da jedo kruh iz naših rok, posegamo v njihov naravni način prehranjevanja.
3️⃣ Hranjenje onesnažuje ekosistem. Če labodi in druge vodne ptice ne pojedo vsega kruha, ta ostaja v vodi, kjer lahko povzroča prekomerno onesnaženost z organskimi snovmi in celo cvetenje vode.
Labodi so čudovit, eleganten del slovenske obale. Njihova prisotnost je dokaz, kako prilagodljive so te ptice, a hkrati nas opominja, da je naše sobivanje z njimi lahko harmonično le, če jih spoštujemo kot prostoživeče živali. Namesto kruha in bližnjih selfie-jev jim podarimo tisto, kar najbolj potrebujejo: opazovanje iz razdalje in mir.
