Nova študija o prometu
Do teh ugotovitev je na podlagi 1,2 milijona prometnih podatkov ugotovil doktor Niko Gamulin, strokovnjak za statistične analize, ki se je študije lotil na lastno pest, naveličan stanja v kolonah od Kopra do Ljubljane. V zastojih pa ne zgubljamo le živcev in časa, pač pa tudi ogromno denarja, so poročali v oddaji 24 ur zvečer.
Najnovejša študija, ki jo je predstavil dr. Niko Gamulin, kaže na to, da je povprečna hitrost na avtocesti v letošnjem letu padla na 48 kilometrov na uro, medtem ko se običajno po avtocesti povprečno vozi s 85 kilometri na uro. Kar 205 dni so v prometu nastale resne motnje, zaradi česar smo bili priča prometnemu kolapsu.
Najhuje so jo odnesli vozniki, ki so se peljali iz Ljubljane v Koper. Ti so namesto uro in 15 minut za dobrih 100 kilometrov potrebovali dve uri in 45 minut. Vozniki iz Ljubljane so se v štajersko prestolnico namesto ure in pol vozili skoraj dve uri več. Iz Kranja v Novo mesto pa dobro uro dlje.
No, po ugotovitvah študije glavni krivec za prometne zastoje le ni povečan promet, pač pa neusklajena izvedba velikih gradbenih projektov na avtocestah.
🚦 Nadaljevanje zgodbe o zastojih:
Analiza primerja podatke po letih in potrjuje – potovalni časi so daljši kot kdajkoli.
Za popolno sliko še čakam podatke DARS in MZI (po urah, odsekih, št. vinjet).
📊 Celotna analiza: https://t.co/EJa1KN0bAw pic.twitter.com/NTWKrlihW3— Niko Gamulin (@NikoGamulin) August 13, 2025
Leto 2025: Prometni paradoks
Leto 2025 za Slovenijo predstavlja prometni paradoks: medtem ko se na državnem cestnem omrežju izvaja eden najobsežnejših in nujno potrebnih investicijskih ciklov v zadnjem desetletju, so prometni zastoji dosegli kritično točko, ki resno ogroža gospodarsko konkurenčnost in kakovost življenja, je zapisal v študiji.
Po njegovih ugotovitvah so se potovalni časi na ključnih avtocestnih koridorjih v prometnih konicah v primerjavi s pred-pandemičnim obdobjem podaljšali za 15% do 25%, kar povzroča neposredno ekonomsko škodo, ocenjeno na več sto milijonov evrov letno zaradi izgubljene produktivnosti, povečanih transportnih stroškov in negativnih okoljskih vplivov.
Najpomembnejša ugotovitev te analize je, da domnevni “moratorij na obnovo cest”, ki se omenja v javnem prostoru, ne obstaja. Dr. Gamulin je izpostavil paradoks med vlaganjem v obnovo in gradnjo cestne infrastrukture na eni strani in vedno večjimi zastojih na avtocestnem križu. Na podlagi tega zaključuje, da problem očitno ni v pomanjkanju investicij, temveč v upravljanju njihovih neizogibnih posledic na prometne tokove.
V študiji avtor predlaga dvotirni strateški pristop
Kratkoročno je nujna taktična optimizacija vodenja prometa in gradbišč z dosledno uporabo inteligentnih transportnih sistemov, dinamičnim prilagajanjem prometnih režimov in vzpostavitvijo centralizirane platforme za proaktivno obveščanje javnosti.
Dolgoročno pa je po njegovem mnenju potreben strateški prehod od zgolj gradnje cest k celostnemu upravljanju mobilnosti. To vključuje odločno spodbujanje konkurenčnega in zanesljivega javnega prevoza, pospešeno odpravo sistemskih ozkih grl ter integracijo prometnega in prostorskega načrtovanja za zmanjšanje odvisnosti od osebnega avtomobila.
