Na morsko dno so skulpturo namestili s pomočjo potapljačev, plovila z dvigalom in podvodnih padal in jo dokončno sestavili v torek, 16. septembra. Struktura meri 6,00 m x 2,15 m x 4,00 m in je sestavljena iz osnovne nosilne plošče, ki je položena na morsko dno, ter več dodatnih plošč enakih dimenzij, namenjenih pritrjevanju in rasti organizmov. V celoti je izdelana iz mrežastih železnih plošč z optimalno velikimi očesi, dovolj velikimi, da omogočajo nemoten pretok sveže morske vode, bogate s kisikom in hranili, a hkrati dovolj majhnimi, da preprečujejo vstop večjim plenilcem.
“V podjetju BAUHAUS Slovenija verjamemo, da je odgovornost do okolja skupna naloga. Ponosni smo, da lahko z našo podporo omogočamo projekte, ki združujejo varovanje narave, inovacije in izobraževanje, ter s tem prispevamo k ohranjanju slovenskega morja,” poudarjajo pri BAUHAUS Slovenija.
Nova struktura, nove možnosti in priložnosti za organizme – pričakovanja za prihodnost
Na morsko dno so pred enim letom in pol postavili prvo podvodno strukturo – Morsko oazo Piran. Že v nekaj mesecih po postavitvi so se nanjo pritrdili številni morski organizmi, med katerimi so tudi nekateri komercialno zanimivi, kot so ostrige in različne vrste pokrovač. To je potrdilo uporabnost strukture za namen več trofične marikulture. Postala je tako model za inovativno gojišče morskih organizmov ter dom in varno zatočišče številnim izginjajočim vrstam školjk, plaščarjev, mnogoščetincev, rib, rakov in drugih morskih živali. Na osnovi teh dobrih izkušenj pričakujejo, da se bo tudi nova struktura Cladocora hitro obrasla s številnimi organizmi in postala dom raznolikih morskih združb. Še posebej upamo, da se bo nanjo poleg drugih organizmov, pomembnih za gojenje in za razvoj večtrofične marikulture, naselila tudi jadranska kamena korala Cladocora caespitosa.
Prva podmorska skulptura je postala gojišče in zatočišče številnim organizmom.
“Veseli nas, da se je prva Morska oaza Piran izkazala za uspešno gojišče in hkrati tudi zatočišče številnim organizmom in dokazala, da lahko z inovativnimi rešitvami pomagamo naravi pri regeneraciji. Postavitev Cladocore je pomemben korak naprej, ki potrjuje, da je mogoče tudi v slovenskem morju ustvarjati pogoje za trajnostno prihodnost,” je ob tem povedala dr. Irena Fonda, direktorica Zavoda YouSea.
Prispevek k biodiverziteti, trajnostni marikulturi in ribištvu in čistejšemu morju
Obe strukturi – Morska oaza Piran in Cladocora – prispevata k povečanju obsega trdnega dna ter s tem zagotavljata nova bivališča, skrivališča in zatočišča za morske organizme. Na prvo strukturo so se že naselili številni mladi osebki komercialno zanimivih vrst, medtem ko pri drugi pričakujejo, da se bo proces naseljevanja začel v prihodnjih mesecih. Doslej so se pokazali obetavni rezultati, ki potrjujejo, da imajo takšne enote velik potencial kot model za razvoj trajnostne večtrofične marikulture. Če bi jih v prihodnje postavili več, bi lahko pozitivno vplivale tudi na ribištvo ter trajnostno pridelavo morskih organizmov in hkrati na ohranjanje biodiverzitete. Posebno vlogo imajo filtratorski organizmi, ki lokalno povečujejo samočistilno sposobnost morja in tako izboljšujejo njegovo kakovost ter regeneracijo. Številni med njimi tvorijo lupinice iz kalcijevega karbonata in s tem zmanjšujejo količino toplogrednega plina CO₂ tako v morju kot tudi v atmosferi. V obdobjih pomanjkanja kisika na morskem dnu, kar se je v preteklosti v Severnem Jadranu že dogajalo, lahko strukturi delujeta kot zatočišče in repopulacijsko jedro za ogrožene organizme. Poleg tega predstavljata izjemno priložnost za raziskovanje, opazovanje, izobraževanje in turizem.
