Podatke o kavi so pred njenim mednarodnim dnevom zbrali na državnem statističnem uradu. Kot so zapisali, je bilo treba za kilogram klasične kave lani v trgovini odšteti v povprečju 12,19 evra, za skodelico espressa v lokalu pa 1,74 evra. Cene kave v trgovini so bile avgusta letos za 28,5 odstotka višje kot leto prej.
Za nakup kilograma klasične kave je bilo lani v povprečju treba delati 81 minut, s povprečno mesečno neto plačo pa smo je lahko kupili 125 kilogramov. Največ (139 kilogramov) smo si je lahko privoščili pred štirimi leti, najmanj (36 kilogramov) pa leta 1991.
S predelavo čaja in kave se je predlani v Sloveniji ukvarjalo 69 podjetij. S kavo so po pojasnilih statistikov tesno povezane tudi kavarne, predlani je poslovalo 435 slaščičarn in kavarn.
Največ kave uvozimo iz Brazilije
Slovenija je lani uvozila 21.421 ton kave v vrednosti 103 milijonov evrov. Vrednostno smo je največ uvozili iz Brazilije (29 odstotkov) in Italije (25 odstotkov). Izvoz pa je obsegal 8790 ton oz. 59,4 milijona evrov, od tega po vrednosti 46 odstotkov na Hrvaško in 18 odstotkov v Italijo.
Članice EU so predlani proizvedle nekaj več kot 2,3 milijona ton kave v vrednosti skoraj 13 milijard evrov. Največjo količino, skupno skoraj polovico, so proizvedli v Italiji (25 odstotkov celotne proizvodnje v EU) in Nemčiji (22 odstotkov).
Kava je svoj praznik dobila 1. oktobra 2015 na razstavi Expo v Milanu. Mednarodni dan kave v ospredje postavlja ta priljubljeni napitek in opozarja tudi na pomen pravične proizvodnje, trgovine ter odgovornega uživanja kave.
