Gozd je pol zdravilnih živil
Sezona nabiranja gob je v polnem teku, število nabiralcev pa se iz leta v leto povečuje, kar ni presenetljivo, saj je njihov specifičen okus prava poslastica za brbončice, lahko se uporabljajo v različnih receptih, imajo skoraj zanemarljivo kalorično vrednost in hkrati razkošno hranilno sestavo. Gobe ne veljajo ne za rastline ne za živali, temveč za heterotrofne organizme, skupino, ki jo sestavljajo izključno one.
Obstaja veliko vrst gob, vendar imajo vse približno enako hranilno in energijsko vrednost. Sestavljene so iz skoraj 90 odstotkov vode in vsebujejo zelo malo kalorij, so odličen vir vlaknin, ogljikovih hidratov, beljakovin, kot sta lizin in triptofan, mineralnih soli in vitaminov. Poleg tega, da so bogate s kalcijem, železom, manganom in selenom, vsebujejo tudi folate, vitamine C, D in tiste iz skupine B, zlasti vitamin B2, ki je bistvenega pomena za proizvodnjo rdečih krvničk in presnovo, ter B3, ki prispeva k pravilnemu delovanju živčnega sistema in pravilni oksigenaciji krvi.
Zdravstvene koristi
Številne študije so pokazale, da imajo gobe poleg protivirusnih in antibakterijskih lastnosti ter izboljšanja odpornosti tudi sposobnost pospeševanja presnove ter “kurjenja” maščob in kalorij. Znanstveniki trdijo, da k temu učinku največ prispevata hitin in eritadenin. Hitini so naravna vlakna, ki preprečujejo absorpcijo maščob v črevesju, spodbujajo delovanje in gibljivost črevesja ter preprečujejo zaprtje, medtem ko je eritadenin (lentinacin) snov z dokazanimi antiholesterolemičnimi učinki. Dokazano je, da že po nekaj tednih rednega uživanja zniža raven holesterola v krvi za do 25 odstotkov. Eritadenin pospešuje presnovo holesterola in spodbuja njegovo izločanje iz telesa, njegovi učinki pa trajajo več mesecev. Poleg tega ima ta snov hipoglikemični učinek, tj. znižuje krvni sladkor, in ima tudi pomembno trombolitično aktivnost. Gobe vsebujejo tudi močan antioksidant ergotionein, ki ima sposobnost zmanjševanja maščobnih oblog, ki se odlagajo na stenah krvnih žil.
Čeprav imajo gobe le od 20 do največ 30 kalorij na sto gramov, zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti zaradi znatne vsebnosti beljakovin in vlaknin. Poleg tega zaradi visoke vsebnosti vode in kalija spodbujajo odvajanje odvečne tekočine, ki se nabira v tkivih, in imajo diuretični učinek. Delujejo tudi kot naravno odvajalo, saj zaradi bogate vsebnosti vode in vlaknin spodbujajo črevesno peristaltiko in redno odvajanje blata. Gobe imajo zelo nizek glikemični indeks in so primerne za diabetike ter so odličen vir beljakovin za ljudi na vegetarijanski prehrani. Obrok gob zagotavlja kar deset odstotkov priporočenega dnevnega vnosa beljakovin, poleg tega pa so odličen vir esencialnih aminokislin, ki so osnovni gradniki beljakovin. Vsebujejo beta-glukane, ki imajo protivnetne lastnosti in pomagajo preprečevati številne kronične bolezni, po številnih študijah pa lahko upočasnijo tudi razvoj nekaterih vrst tumorjev. Glede na to, da so odličen vir vitamina B6 in aminokisline triptofana, ki sta bistvena za možgane, ter nevrotransmiterja serotonina, ki pomaga uravnavati razpoloženje, apetit in spanec, ni čudno, da ima to živilo antidepresivne lastnosti in se preučuje kot možno zdravilo za duševne motnje, kot sta tesnoba in depresija. Omeniti velja tudi, da so gobe odlična izbira za moško reproduktivno zdravje, saj lahko izboljšajo kakovost sperme, saj vsebujejo selen in cink, ki sta zelo pomembna za zdravje sperme.
Dobre tudi posušene
Ena od izjemnih prednosti gob je, da so odličen vir vitamina D, kar je redkost med neživalsko hrano. Ko so med rastjo izpostavljene sončni svetlobi ali UV-žarkom, lahko proizvedejo do 400 ie vitamina D na 80 gramov, kar je količina, ki bi jo po mnenju strokovnjakov moral vsak, starejši od enega leta, zaužiti dnevno. Izpostavljenost soncu spodbuja sintezo vitamina D v gobah, ker tako kot naša koža vsebujejo predhodnik vitamina D. Zato lahko redno uživanje gob pomaga telesu zagotoviti zadostno količino vitamina D, zlasti pozimi. Povedati je treba tudi, da so posušene gobe še bogatejše z vitaminom D kot sveže. Sveže gobe pustite sušiti na soncu vsaj dve uri, nato pa jih še 30 minut hranite na suhem mestu, da se kemični proces zaključi. Tej metodi dajte prednost pred sušenjem v pečici ali v dehidratorju, saj boste tako dobili živilo, ki je veliko bogatejše z vitaminom D.
Suhe gobe pred uporabo namočite v vodi in jih nato uporabite kot sveže. Lahko jih tudi zmeljete v prah in uporabite kot začimbo, vendar jih je treba dodati na začetku kuhanja, ker se njihova aroma s kuhanjem okrepi.
Najbolj znane vrste
Jurčki
Najbolj znana užitna gozdna goba ali, kot jo mnogi imenujejo, kralj gob, je posebna po tem, da njeno meso pri rezanju ne potemni. Je ena redkih gob, skupaj s šampinjonom, ki jih lahko uživamo surove. Poleg dragocenih sestavin, ki so skupne vsem gobam, je jurček med najbogatejšimi z močnim antioksidantom ergotioneinom, ki ščiti celice pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa in lahko zmanjša tveganje za številne kronične bolezni, povezane s staranjem, vključno z demenco.
Šampinjoni: najpogosteje gojene gobe. Lahko rečemo, da so pravi prvaki med gobami po vsebnosti beljakovin, saj vsebujejo 3 grame beljakovin na 100 gramov. Obstajajo beli in rjavi šampinjoni, ki so običajno dražji, vendar sta prehransko obe vrsti enako dragoceni, le da imajo rjavi šampinjoni nekoliko intenzivnejši vonj, so manjši in se hitreje kvarijo.
Lisičke
To je še ena zelo razširjena in priljubljena goba. Izstopa po obilici kalija (vsebuje ga kar 41 odstotkov več kot enaka količina banane) in eni najvišjih naravnih koncentracij vitaminov skupine B, ki so bistveni za pretvorbo hrane v energijo in ohranjanje zdravega živčnega sistema.
Bukovi ostrigarji
Priljubljena in zelo okusna goba, z belim, debelim in mehkim mesom ter zelo prijetnim vonjem. Bogate so z beta-glukanom, ki velja za najmočnejši naravni aktivator in stimulator imunskega sistema, prav beta-glukani, pridobljeni iz ostrigarjev, pa veljajo za najučinkovitejše.
Dežniki
Imajo intenziven in aromatičen okus. Vsebujejo koktajl dragocenih hranil, specifičnih za gobe, in izstopajo po visoki vsebnosti 5-hidroksitriptofana, ki je predhodnik serotonina, L-triptofana in melatonina. Vse to so snovi, ki imajo antidepresivne učinke in delujejo tudi kot regulatorji cirkadianega cikla. Pomembno je poudariti, da je treba ostrigarje toplotno obdelati (vsaj 80 °C), da se razgradijo strupene snovi, ki jih vsebujejo.
Črne trobente
Zaradi svojega edinstvenega videza, ki spominja na trobento ali lijak z zavitimi konci, jih je nemogoče zamenjati s katero koli drugo, strupeno gobo. Njihovo meso je sivkasto do črno, tanko in žilavo, s prijetnim okusom in aromatičnim vonjem.
Ne odlašajte z uživanjem
Sveže gobe prepoznate po tem, da so na dotik čvrste in nimajo veliko madežev. Zaradi gobaste strukture gob ne smete prati v vodi, ker bi vpile preveč vode in izgubile svojo strukturo ter dober del arome. Pred uporabo jih je dovolj, da jih obrišete z vlažno krpo ali papirnato brisačo, da odstranite morebitno preostalo umazanijo. Hranite jih v papirnati vrečki v hladilniku, ne v plastičnih posodah, ker v njih nastane kondenzacija in gobe postanejo sluzaste. Ne kuhajte jih ali pecite predolgo, da ne izgubijo arome in strukture, pripravljeno jed pa je najbolje pojesti takoj. Jedi z gobami vedno shranjujte v hladilniku, kjer lahko stojijo 24 do 48 ur pri temperaturi pod 4 °C. Pri sobni temperaturi ne smejo stati več kot dve uri, ker lahko postanejo gojišče bakterij, kot je Clostridium perfringens, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano. Nabirajte le gobe, ki jih dobro poznate, ali se posvetujte z izkušenim gobarjem in bodite previdni, kje jih kupujete. Upoštevajte, da gobe, ki jih kupite na tržnici, morda niso preizkušene na varnost!
