Prav slednje so mi še posebej pomembne in najdejo mesto med listi tudi čez leto, ko si sproti pripravljam nadrobnejše tedenske koledarje, ob njih pa beležim, katero knjigo sem prebral in dodam še njen kratek povzetek.
Čisto na začetku beležnice, ki je vsako leto enakega formata in ima enak vzorec na listih, namreč pikčast, si zapišem moto za prihajajoče leto. Izbira tega je najtežja. Včasih traja teden ali dva, preden se domislim česa ali izbrskam sporočilo v kopici motivacijskih smislov in nesmislov, ki krožijo po spletu. Kdaj uporabim misel razumnega človeka, na primer Benjamina Franklina, ki je dejal, da »napiši nekaj, kar bo vredno branja, ali stori nekaj, o čemer bo vredno pisati«. Običajno pa se skušam domisliti lastnega sporočila. Tako sem imel v beležnici iz 2019 na prvi strani malce zagonetno zapisano, da »stvari minejo, spomini ostanejo«, 2024 sem se želel opomniti, da »v poplavi izumetničenosti splavajo na površje iskrena sporočila«, 2025 pa je zaznamovala misel, povezana z izstopom iz dejanskih in navideznih zabojnikov, v katerih živimo. »Odpri okna in vrata in stopi na prosto,« je bil tedaj opomnik samemu sebi. Še najbolj odmevna je bila verjetno misel, ki mi je padla na pamet pred začetkom 2018: »Sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi.« Ta je po čudnem spletu okoliščin prerasla celo v bob leta 2022, ki ga podeljuje časnik Večer.

Morda je prav s to mislijo povezano tudi, da so iz novejših beležnic izpuhtele novoletne zaobljube, ki so bile v preteklosti povezane predvsem z delovnimi dosežki, na primer z načrtovanimi objavami in običajno še s kilogrami, ki naj bi jih imel ob koncu leta manj kot na začetku. Zdaj si ničesar takšnega ne zadam več. Zakaj? Predvsem zato, ker se mi zdi lažje prenašati kilogram preveč, kot pa nenehno nositi s sabo težo neizpolnjene obljube. Pa še ugotovil sem, da so tovrstne zaobljube pogosto namenjene predvsem meni, mojemu počutju, mojemu videzu, moji sreči … Recept za srečo pa je, kot sem prej omenil, precej preprost: pogosteje poglej drugega, malce pozabi nase. No, zato si ne zadam več novoletnih zaobljub. Raje se posvetim tistim, ki jih imam rad, oni pa, upam, mene.
In kaj je moto za 2026? Ko tole pišem, nimam pojma. Bom pa po načelu, da več glav več ve, vesel vsakega predloga. Nedvomno pa mi pri izbiri ne bo pomagala umetna inteligenca. Vodilno misel mora na podlagi izkušenj nujno ustvariti človeška pamet.





