S tem se je projekt Muzeja pomorske duše Laho, ki ga je zasnoval in zagovarjal podjetnik Gašpar Gašpar Mišič, znova znašel na mrtvi točki. Čeprav je bil predstavljen kot rešitev ene najstarejših ladij, povezanih s slovensko pomorsko zgodovino, so svetniki presodili, da pogoji za takšno odločitev še niso izpolnjeni.
Projekt brez trdnih temeljev
Predlagani sklepi bi županu omogočili spremembo pravilnika o pristaniščih, ladji zagotovili privez in občinski upravi naložili pridobivanje soglasij državnih institucij. A po mnenju večine svetnikov je bil projekt predstavljen preveč okvirno.
Projekt je sicer predvidel spremembo pravilnika o pristaniščih, brezplačen privez ladje in nalogo občinski upravi, da pridobi vso potrebno soglasja pristojnih institucij. A svetnike predlogi niso prepričali.
Premalo dodelan projekt in odprta vprašanja
Župan Aleš Bržan je po seji pojasnil, da projekt v trenutni obliki še ni dovolj razdelan. Po njegovih besedah bo mogoče o njem odločati šele, ko bodo jasno opredeljeni vsebina muzeja, prostorska umestitev in finančna konstrukcija. Brez teh elementov občina po njegovem mnenju ne more prevzeti odgovornosti.
Podobno stališče je zavzela svetnica Jasna Softič, ki je poudarila, da je treba tudi v primeru plavajočih objektov ravnati skladno z zakonodajo in enakimi merili kot pri vseh drugih posegih v prostor. Opozorila je, da so strokovna mnenja pokazala, da ladja v koprskem mandraču nima ustreznega prostora in bi lahko povzročala težave pomorskemu prometu.
Po njenih besedah dokumentacija ni izpolnjevala pogojev glede varnosti in plovnosti – ne v statusu plovila ne kot plavajoče naprave. Uprava RS za pomorstvo je zato zavzela jasno stališče, da pogoji za namestitev objekta niso izpolnjeni.
Med kulturno priložnostjo in tveganjem
Svetnica Jadranka Šturm je izpostavila pomanjkanje celostne in medresorske obravnave projekta. Po njenem mnenju manjka jasno stališče Ministrstva za kulturo, če naj bi šlo za muzejsko dejavnost, odprta pa ostajajo tudi vprašanja okoljskih vplivov, varnosti in dolgoročnih stroškov.
Ob tem je opozorila, da so bile dosedanje predstavitve projekta pogosto emocionalno obarvane, kar lahko vodi v prenagljene odločitve. Kljub temu je priznala, da ima ladja velik potencial in bi lahko ob ustrezni pripravi pomenila dodano vrednost Kopru in širši slovenski Istri.
Ostre besede in nasprotujoča si mnenja
Gašpar Gašpar Mišič je na seji vztrajal, da privez ladje za občino ne bi pomenil nobene finančne obremenitve, saj bi šlo najprej za začasno rešitev, medtem ko bi se iskala trajna lokacija. Poudaril je tudi, da bi pred prihodom ladje iz puljskega ladjedelnice Uljanik pridobil vsa potrebna dovoljenja Uprave RS za pomorstvo.
Povsem drugačno stališče je zavzel svetnik in nekdanji župan Boris Popovič, ki je ladjo označil za »kup starega železa« in dejal, da po njegovem prepričanju ne more več pripluti v Slovenijo. Spomnil je, da se je v preteklosti tudi sam zanimal za njen nakup, a je ocenil, da bi bila obnova predraga in tehnično nesmiselna.
Od grožnje razreza do prizadevanj za ohranitev
Laho (LAst HOpe, “Zadnje upanje”) je ladja iz leta 1903, ki velja za eno najstarejših ohranjenih kovičenih ladij v Evropi in je bila več kot stoletno del pomorske identitete slovenskega morja. Prvotno je plula kot tovorna ladja, služila v obeh svetovnih vojnah, kasneje pa je bila prenovljena za potniški promet. Od leta 1992 je pod slovensko zastavo gostila turiste in domačine v izletih, panoramskih vožnjah, porokah in drugih dogodkih.
Ladja je bila pred kratkim odpeljana na razrez v puljski Uljanik, a jo je Mišič tik pred tem rešil z namenom ohraniti kot kulturno-turistično znamenitost in pomorski muzej. Čeprav je projekt sprva prejel podporo vseh štirih županov slovenske Istre, ki so poudarili pomen ohranitve pomorske identitete, je z današnjo zavrnitvijo Občinskega sveta Kopra ustavljen, vsaj za zdaj.
Gašpar Gašpar Mišič: Preprečili smo, da bi ladja Laho šla v razrez (video)
Kaj sledi?
Po današnji odločitvi koprskega občinskega sveta je jasno, da ladja v koprskem mandraču ne bo dobila prostora.
»Zdaj je na lokalni skupnosti, da izpolni svojo obljubo,« je po seji dejal Mišič in dodal, da bi si želel večjo vlogo države pri ohranjanju pomorske dediščine. Sam bo, kot pravi, z iskanjem rešitve nadaljeval.
»Prepričan sem, da je treba ladjo ohraniti na vsak način,« je še izpostavil.
