Vinska klet Korenika Robi in Dorjano obdeluje 12 hektarjev vinogradov, pri čemer posebno pozornost namenjajo avtohtonim sortam – malvaziji, refošku in muškatu. »Dolgo časa je bila slovenska Istra majhna vinorodna regija, brez izrazite tradicije v sodobni vinsko-pridelovalni dejavnosti. Mene je vedno gnala želja po delu in ustvarjanju – po tem, da se človek potrudi in zgradi nekaj svojega. Bolj intenzivno smo začeli delati leta 2000 in od takrat nenehno rastemo ter se razvijamo,« pravi Dorjano Korenika.
Zgodba, ki se je začela že pri nonotu, danes živi in se razvija v rokah bratov Robija in Dorjana Korenike ter celotne družine, ki s skupnimi močmi ustvarja prepoznavno istrsko vinsko zgodbo. V kleti sta nas tokrat pričakala tudi sin Luka in snaha Ana, ki sta poskrbela za gostoljubje ter nam z navdušenjem pripovedovala o lepoti ustvarjanja vina.
IZJEMNE NAGRADE IN PRIZNANJA KOT POTRDITEV KAKOVOSTI
Leti 2024 in 2025 sta bili za klet Korenika izjemno uspešni. V tem obdobju so prejeli kar štiri velika priznanja, na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa so osvojili prvo mesto za belo vino. Ponašajo se tudi z nazivom županovega vina 2025, z muškatom so slavili na prireditvi Sladka Istra v Kopru ter prejeli prestižni naziv kraljev refoška 2024.
»Nagrade so za nas pomembna potrditev. Pomenijo jamstvo za tisto, kar tudi sami čutimo in v kar verjamemo. So dokaz, da delamo prav,« poudarja Dorjano in dodaja, da med priznanji nima najljubšega, saj vsako nosi svojo težo in pomen.
Posebno vrednost ima prvo mesto za belo vino na Štajerskem, zunaj domačega okolja, pa tudi mednarodna priznanja – leta 2024 so namreč zlato medaljo osvojili na ocenjevanju na Dunaju.
Na vprašanje, zakaj je okus njihovih vin poseben, je Dorjano v šali odgovoril, da je to zato, ker so »špica od turna«. V resnici pa za tem stojijo leta izkušenj, skupnost in ljubezen.
DRUŽINSKA ZGODBA, V KATERO SO VKLJUČENI TUDI MLADI
Celotna zgodba kleti Korenika temelji na družinskem delu, kjer ima vsak svojo vlogo, pomemben delež pa prevzemajo tudi mlajše generacije. Prav prenos znanja, izkušenj in vrednot je tisti, ki zagotavlja kontinuiteto in prihodnost.
»Pri nas vsi delamo vse, nimamo strogo določenih zadolžitev – delamo tako v vinogradu kot v kleti,« pravi sin Luka, ki najbolj uživa v opravilih, ko je vino že pripravljeno in sledita degustacija ter pretakanje. »Tudi delo v naravi je lepo,« dodaja. Med vsemi vini sicer težko izbere najljubše, a priznava, da ima posebno mesto malvazija, ki je hkrati tudi najbolj iskana med kupci.
Vina Korenika so na voljo v njihovi kleti v Kortah nad Izolo, kjer družina živi in ustvarja. Ljubitelji istrskih vin jih bodo lahko srečali tudi na prihajajočih dogodkih, med drugim na festivalu Refuscus Mundi 7. februarja v Izoli ter na festivalu malvazije marca v Portorožu.
Ali rdeče vino res pijemo pozimi, belo pa poleti?
Med ljubitelji vina je razširjen urbani mit, da je rdeče vino namenjeno zimskim mesecem, belo pa poletju. Ana Korenika, ki aktivno sodeluje v družinskem podjetju in je pred kratkim postala sommelierka, pravi, da to prepričanje ne drži povsem.
»To izhaja iz dejstva, da pozimi praviloma uživamo težjo, bolj mastno hrano, h kateri se bolje podajo vina z več karakterja. Poleti je prehrana lažja, zato pogosteje posegamo po belih vinih. Vendar izbira vina ni nujno povezana z letnim časom, temveč predvsem s tem, kaj je dejansko na krožniku,« pojasnjuje Ana Korenika.
Kot dodaja, je izbira vina vedno odvisna tudi od trenutka in priložnosti: »Vsako vino ima svoj pravi moment. Če ste s prijatelji, se družite in jeste denimo ribo, je vse odvisno od načina priprave. Če gre za lažjo jed, se ji odlično prilega malvazija. Če pa je jed bogatejša in težja, je primernejša bolj zorjena malvazija, ki ima več značaja.«
POLEG VINA TUDI DOMAČE OLJČNO OLJE, ŽGANICE IN ISTRSKE OLJKE
Družina Korenika se poleg vinogradništva posveča tudi oljkarstvu in žganjekuhi, za kar je prvenstveno zadolžen Dorjanov brat Robi. V njihovi ponudbi so ekstra deviško oljčno olje, domače oljke v slanici ter več vrst domačih žganic.
Posebnost so istrske oljke sorte Štorta, ki jih odlikuje značilen, poln okus. Po obliki in aromi so najbolj podobne grškim oljkam, ime pa so dobile po svoji značilni, rahlo ukrivljeni obliki. »Tako jih imenujemo zaradi njihove oblike – ‘storta’ pomeni ukrivljena,« pojasnjuje Dorjano.
Za informacije o njihovih izdelkih in nakup kakovostnega vina, ki bo polepšalo vaša druženja, lahko pišete na e-naslov vinskakletkorenika@gmail.com.
