V Uradnem listu bo v petek objavljen sklep o višini minimalne plače za leto 2026. Minister za delo Luka Mesec jo je določil pri 1.481,88 evra bruto, kar pomeni približno 1.000 evrov neto za samsko osebo brez otrok in posebnih davčnih olajšav. Nova višina bo veljala za delo, opravljeno od 1. januarja 2026, že pri januarski plači.
Občuten dvig, a nižji strošek za delodajalce
Minimalna plača bo v primerjavi z letom 2025 višja za 16 odstotkov, medtem ko bo strošek delodajalcev zrasel za 11,2 odstotka – z dosedanjih 1.558 na približno 1.735 evrov. Razlog je v načinu obračuna prispevkov, ki se ne odvajajo od celotne minimalne plače, temveč od 60 odstotkov povprečne plače.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da zakon določa razpon minimalne plače med 20 in 40 odstotki nad minimalnimi življenjskimi stroški. Ti so bili lani na novo izračunani in znašajo 791 evrov, kar pomeni, da bi lahko minimalna plača znašala med 1.372,03 in 1.648,28 evra bruto. Minister se je odločil za znesek 1.442,92 evra, ki se po uskladitvi z 2,7-odstotno inflacijo dvigne na končnih 1.481,88 evra bruto.
Višji regresi in drugi prejemki
Dvig minimalne plače pomeni tudi samodejno zvišanje nekaterih drugih prejemkov. Letni regres mora biti po novem izplačan najmanj v višini minimalne plače, zimski regres oziroma božičnica pa v višini vsaj polovice minimalne plače. Višji bodo tudi najnižji zneski nadomestil za brezposelnost, urne postavke za študentsko delo in osebno asistenco.
Različni odzivi socialnih partnerjev
Sindikati zvišanje pozdravljajo, a obenem opozarjajo, da bi bilo treba minimalne življenjske stroške izračunavati pogosteje, morda celo vsako leto, saj visoka inflacija hitro zastara obstoječe podatke. Po veljavni zakonodaji se ti stroški sicer izračunavajo najmanj vsakih šest let.
Na drugi strani delodajalske organizacije novemu znesku ostro nasprotujejo. Vladi očitajo, da gre za politično motivirano potezo, ki naj bi dodatno obremenila gospodarstvo, in poudarjajo, da bi morala pred zvišanjem plač najprej poskrbeti za davčno razbremenitev dela. Podjetja se že soočajo z vprašanjem, kako višjo plačno maso vključiti v letne finančne načrte in kako odgovoriti na pritiske dobaviteljev po višjih cenah.
Premier Robert Golob je kritike zavrnil in poudaril, da se ob vsakem zvišanju plač ponavlja ista retorika, češ da bo gospodarstvo propadlo, kadar je treba del dobičkov razdeliti z zaposlenimi.
Posledice v javnem sektorju
Dvig minimalne plače ima pomembne posledice tudi za javni sektor, kjer velja pravilo, da nihče ne sme imeti osnovne plače nižje od minimalne. Po novem bo prvi plačni razred nad minimalno plačo sedmi, z osnovno plačo 1.497,22 evra bruto. Vsi javni uslužbenci, ki bi bili sicer uvrščeni v prvih šest plačnih razredov, bodo morali biti razporejeni v sedmega.
Minister Mesec priznava, da bo po novem šest plačnih razredov pod minimalno plačo, a dodaja, da je bilo pred reformo takih razredov kar 25. Po njegovih besedah so zato nujna nadaljnja pogajanja o prilagoditvah plačne lestvice. Sindikati pa menijo, da bodo nova pogajanja potrebna prej, kot je bilo načrtovano, saj bo na minimalni plači zaposlen zelo raznolik krog javnih uslužbencev – od čistilk do administrativnih delavcev.
Kreditna sposobnost ostaja nespremenjena
Kljub višji minimalni plači pa se minimalna kreditna sposobnost ne bo zvišala. Na Banki Slovenije pojasnjujejo, da so izračun novih minimalnih življenjskih stroškov prejeli prepozno, da bi ga lahko upoštevali pri zadnji presoji, čeprav so socialni partnerji o novem izračunu govorili že leto prej.
