Nedavni pregled raziskav na živalih, objavljen v znanstveni reviji Nature Translational Psychiatry, nakazuje, da bi kofein lahko ublažil simptome tesnobe in depresije. Analiza je pokazala, da je kofein pri glodavcih dosledno zmanjšal vedenjske znake tesnobe ter izboljšal njihovo pripravljenost za raziskovanje okolja.
Vnetje v možganih in razpoloženje
Duševne motnje niso zgolj psihološke narave. Eden ključnih dejavnikov je nevrovnetje – imunski odziv v možganih, ki lahko poškoduje živčne celice in moti delovanje nevrotransmiterjev. Ti kemični prenašalci omogočajo komunikacijo med možganskimi celicami; kadar je njihovo delovanje moteno, se lahko pojavijo spremembe razpoloženja, motivacije in spomina.
Ker zdravila za motnje razpoloženja niso učinkovita pri vseh bolnikih, raziskovalci iščejo naravne snovi, ki bi lahko prispevale k izboljšanju stanja.
Kako deluje kofein
Kofein je psihoaktivna snov, prisotna v kavi, čaju in čokoladi. Deluje tako, da blokira adenozinske receptorje v možganih. Adenozin sicer spodbuja zaspanost in upočasnjuje delovanje živčnih celic; ko je njegov učinek blokiran, se poveča budnost.
Hkrati kofein vpliva na sproščanje dopamina in serotonina – nevrotransmiterjev, ki imata ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, občutka ugodja in motivacije.
Antioksidativni učinek in manj vnetja
Pregled 17 študij je pokazal, da kofein zmanjšuje raven provnetnih citokinov, beljakovin, ki sodelujejo v imunskem odzivu in lahko ob dolgotrajno povišanih ravneh povzročajo škodljivo vnetje. Znižanje teh markerjev je pomagalo umiriti vnetne procese v možganih.
Raziskovalci so ugotovili tudi zmanjšanje oksidativnega stresa – procesa, pri katerem prosti radikali poškodujejo celične membrane. Kofein je hkrati okrepil naravne antioksidativne obrambne mehanizme v možganih.
Učinki primerljivi z antidepresivi
V poskusih so znanstveniki pri podganah in miših najprej sprožili stresne odzive, nato pa jim dali kofein v pitni vodi ali z injekcijami. Živali so kazale manj anksioznega vedenja in boljše rezultate pri testih spomina.
Nekatere študije so kofein primerjale s tradicionalnimi antidepresivi. Učinki so bili vedenjsko primerljivi z imipraminom, zdravilom za zdravljenje depresije.
Kaj to pomeni za ljudi?
Čeprav gre za raziskave na živalih, rezultati ponujajo pomembno izhodišče za nadaljnje študije o vplivu kofeina na duševno zdravje. Znanstveniki menijo, da bi uživanje kave in drugih kofeinskih napitkov lahko pomagalo zaščititi možgane pred fiziološkimi učinki stresa.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so potrebne dodatne raziskave na ljudeh in da kofein ni nadomestilo za strokovno zdravljenje, lahko pa predstavlja zanimiv dopolnilni dejavnik pri skrbi za duševno dobrobit.
☕ Koliko kofeina je varno zaužiti?
Za večino zdravih odraslih je varen dnevni vnos do 400 mg kofeina.
To približno ustreza:
• 3–4 skodelicam kave
• 5–6 skodelicam črnega čaja
• 6–8 skodelicam zelenega čaja
Nosečnicam se priporoča največ 200 mg dnevno.
Prevelik vnos lahko povzroči nemir, nespečnost, razbijanje srca ali povečano tesnobo.
☕ Kdaj je dobro biti previden?
če imate težave s spanjem
če ste občutljivi na kofein
pri srčno-žilnih težavah
pri anksioznih motnjah, kjer lahko večje količine poslabšajo simptome
Zmerno uživanje kofeina je lahko del zdravega življenjskega sloga, vendar naj ne nadomešča strokovne pomoči pri duševnih težavah.
