Pesem govori o preprostih, a dragocenih trenutkih z ljudmi, ob katerih smo lahko to, kar smo. O prijateljih, ki pokličejo sredi tedna, o pogovorih brez filtrov in o odnosih, kjer ni prostora za pretvarjanje.
»Nekateri pravijo, da nista pomembna ne cilj ne pot, ampak družba – ljudje, s katerimi hodiš po njej. Zadnje čase se trudim obkrožiti z ljudmi, s katerimi lahko delim življenje na sproščen, pristen in iskren način. Brez nepotrebnih dram. Tako ali tako nismo tukaj prav dolgo na tem potovanju, ki mu pravimo življenje. Zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, s kom sem obkrožen,« pravi Jan Baruca, ki se predstavlja z umetniškim imenom Yan Baray.
Sam je za pesem napisal glasbo in besedilo, ga aranžiral in produciral, pri tem pa poskrbel tudi za mix in mastering.
Medtem ko Jan na pesmi igra kitaro in poje, za bobni sedi Borut Bizjak, na bas kitaro igra Teo Korenika, klaviature Martin Bratož, na spremljevalnem vokalu je Sara Faganel, kitari pa Gabrijel Juriševič.
