Slab spanec ni le neprijetnost, temveč lahko resno vpliva na zdravje. Strokovnjaki opozarjajo, da pogoste težave s spanjem v starejšem obdobju niso nekaj, kar bi morali sprejeti kot samoumevno.
Kakovosten spanec je ključnega pomena za dobro zdravje, ne glede na starost. A prav v poznejših letih se mnogi soočajo z nespečnostjo, pogostim prebujanjem ali občutkom utrujenosti kljub prespanim uram. Čeprav se spalni vzorci z leti spreminjajo, strokovnjaki opozarjajo, da to ne pomeni, da je slab spanec normalen del staranja.
Pogost, a pogosto spregledan problem
Težave s spanjem so pri starejših zelo razširjene – po nekaterih ocenah prizadenejo približno polovico ljudi, starejših od 55 let. Najpogosteje gre za težave z uspavanjem, krajši in bolj plitek spanec ter nočna prebujanja.
Takšne motnje lahko vodijo v kronično utrujenost, zmanjšano zbranost in večje tveganje za padce, dolgoročno pa povečujejo tudi tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in druge resne zdravstvene zaplete.
Vzroki so pogosto prepleteni
Razlogi za slabši spanec so lahko številni. Pogosto gre za kombinacijo zdravstvenih težav, zdravil in življenjskega sloga.
K spanju lahko negativno prispevajo kronične bolezni, kot so bolezni srca, nevrološke motnje ali dolgotrajna bolečina, pa tudi prebavne težave in bolezni dihal. Svoje lahko dodajo tudi zdravila – od tistih za krvni tlak do antidepresivov.
Pomembno vlogo imajo tudi vsakodnevne navade. Kofein lahko podaljša čas uspavanja, alkohol moti kakovost spanja, nikotin pa poruši naravni ritem.
Pogoste motnje spanja
Pri starejših se pogosteje pojavljajo tudi specifične motnje, kot so spalna apneja, sindrom nemirnih nog, nespečnost in motnje cirkadianega ritma. Te lahko dodatno poslabšajo kakovost spanja in vplivajo na splošno počutje.
Kako si lahko pomagamo?
Prvi korak k boljšemu spanju so spremembe življenjskega sloga. Strokovnjaki priporočajo redno uro odhoda v posteljo in vstajanja, mirno spalno okolje ter izogibanje zaslonom in težki hrani pred spanjem.
Pomembno je tudi, da posteljo uporabljamo izključno za spanje, ter da se čez dan dovolj gibamo – vendar ne tik pred spanjem. Če ne moremo zaspati, je bolje vstati in početi nekaj sproščujočega.
Če težave vztrajajo, lahko zdravnik predlaga tudi dodatno pomoč, kot so melatonin, kratkotrajna uporaba uspaval ali druge oblike zdravljenja, odvisno od vzroka težav.
Kdaj poiskati pomoč?
Če se pogosto zbujate utrujeni, težko zaspite ali se ponoči prebujate, teh težav ne prezrite. Strokovnjaki poudarjajo, da pravočasno ukrepanje lahko bistveno izboljša kakovost življenja in prepreči resnejše zdravstvene zaplete.
