Izvolitev predsednika parlamenta bo zaradi razdrobljenega razmerja sil precej negotova. Glasovanje je tajno, potrebnih pa je najmanj 46 glasov.
Dosedanja koalicija – Gibanje Svoboda (29 poslancev), SD (6) in Levica (5) – ima po volitvah skupaj 40 mandatov. Na drugi strani ima nekdanja opozicija SDS 28 poslancev, NSi devet, Demokrati Anžeta Logarja pa šest, skupaj torej 43. Pet mandatov je dobila še Resni.ca, pomembna pa bosta tudi glasova poslancev narodnih skupnosti, ki se pri tesnih glasovanjih praviloma izogibata vlogi jezička na tehtnici.
Če bi Janez Cigler Kralj dobil podporo SDS, NSi, Demokratov in Resni.ce, bi lahko zbral 48 glasov. Prav zato nekateri v politiki menijo, da bi njegova izvolitev lahko že nakazovala oblikovanje nove desnosredinske vlade.
Predsednik SDS Janez Janša se do podpore kandidatu NSi za zdaj ni jasno opredelil. Na vprašanje, ali bi ga v poslanski skupini podprli, je dejal le, da še niti ne vedo, ali imajo »legalne mandate«, saj SDS ne izključuje nadaljnjega izpodbijanja volilnih rezultatov.
Golob išče širšo podporo
V Gibanju Svoboda medtem nadaljujejo pogovore o morebitni novi vladi. Stranka Roberta Goloba je pripravila izhodišča za koalicijski sporazum in razdelitev resorjev v predlagani 16-članski vladi, ki jo imenujejo »vlada narodne enotnosti«. Po tem predlogu bi Svoboda prevzela sedem ministrstev, NSi, SLS in Fokus tri, po dva resorja pa SD, Demokrati ter Levica in Vesna.
Stranko Resni.ca Zorana Stevanovića, ki je napovedala, da v vlado ne namerava vstopiti, v Svobodi vabijo k sodelovanju pri posameznih projektih. Predsednik vlade naj bi po dveh skupnih povolilnih srečanjih v prihodnjih dneh začel tudi individualne pogovore s predsedniki strank.
Začasni vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da so volivci jasno pokazali, da si želijo sodelovanja in povezovanja. Stranka bo o morebitni podpori kandidatu za predsednika parlamenta odločila, ko bo kandidatura uradno vložena – to se lahko zgodi vse do samega glasovanja na ustanovni seji.
Kaj pa kandidat Demokratov?
Svojih kart ne razkrivajo niti Demokrati Anžeta Logarja, ki jim Svoboda ponuja dve ministrski mesti. V stranki pravijo, da želijo najprej uskladiti programske vsebine, šele nato se bodo ukvarjali s kadrovskimi vprašanji.
Posebnost petkove seje je tudi, da jo bo kot najstarejši poslanec vodil 72-letni Franc Križan iz vrst Demokratov. V stranki ne izključujejo možnosti, da bi prav on postal njihov kandidat za predsednika parlamenta. Če bi ga podprle stranke dosedanje koalicije – Svoboda, SD in Levica – bi skupaj z Demokrati zbrali natanko potrebnih 46 glasov.
Možna presenečenja
Ker so razmerja v parlamentu zelo tesna, politični analitiki opozarjajo, da lahko tajno glasovanje prinese presenečenja. V primeru, da noben kandidat v prvem krogu ne dobi 46 glasov, bi morali glasovanje ponavljati, dokler nekdo ne zbere potrebne večine.
Poslovnik sicer ne predvideva scenarija, da predsednik državnega zbora na ustanovni seji ne bi bil izvoljen. Po razlagi parlamentarnih služb naj seje zato ne bi mogli končati brez izvolitve predsednika, nekateri poslanci pa menijo, da bi jo predsedujoči lahko prekinil, če bi se zavlekla v pozne nočne ure.
Podobno zapleten primer se je zgodil leta 2011, ko so poslanci o predsedniku državnega zbora glasovali kar trikrat, preden je bil na koncu izvoljen Gregor Virant.
Dolga pot do nove vlade
Petkova ustanovna seja bo tako prvi pomemben korak v procesu oblikovanja nove oblasti. Po njej bo imela predsednica republike Nataša Pirc Musar 30 dni časa, da predlaga kandidata za predsednika vlade. Kot je že napovedala, bo mandat podelila tistemu, ki bo lahko zagotovil najmanj 46 poslanskih glasov.
Če v tem času mandatar ne bo izvoljen, sledijo še dodatni krogi iskanja podpore. V skrajnem primeru lahko predsednica parlament razpusti in razpiše nove volitve, vendar politični akterji za zdaj napovedujejo predvsem dolga in zahtevna pogajanja o sestavi nove vlade.
