Paket, ki ga Evropska komisija namerava predstaviti v sredo, vsebuje vrsto priporočil državam članicam za hitro zmanjšanje porabe energije. V Bruslju ocenjujejo, da so takšni ukrepi najhitrejši in najcenejši način za blaženje posledic energetske krize, ki jo je sprožil konflikt na Bližnjem vzhodu. Po navedbah dokumenta, ki ga je pridobil bruseljski medij Politico, Evropa ne more več tvegati izpostavljenosti ponavljajočim se energetskim šokom.
Dan brez avtomobila in delo od doma
Med predlogi je tudi večja promocija in usposabljanje za t. i. eko-vožnjo – način vožnje, ki z bolj umirjenim pospeševanjem, enakomerno hitrostjo in pravočasnim zaviranjem zmanjšuje porabo goriva. Komisija predlaga tudi uvedbo dni brez avtomobilov v mestih, širitev kolesarske infrastrukture ter spodbujanje dostave s tovornimi kolesi. Poleg tega bi države članice omejile službena potovanja z letali.
Dokument priporoča tudi organizacijo vsaj enega dneva dela od doma na teden, znižanje cen javnega prevoza ali celo njegovo brezplačno uporabo za določene skupine prebivalcev. Namen teh ukrepov je zmanjšati uporabo zasebnih avtomobilov in spodbuditi bolj trajnostne oblike mobilnosti.
Varčevalni ukrepi se ne nanašajo le na promet. Tovorne ladje naj bi spodbujali k počasnejši plovbi, saj bi s tem zmanjšale porabo goriva. Upravljavce javnih in poslovnih stavb pa pozivajo k znižanju temperatur ogrevanja in prilagoditvi nastavitev klimatskih naprav.
Energetsko krizo dodatno poglablja vojna v Perzijskem zalivu, ki ovira proizvodnjo in transport približno petine svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Posledica so višje cene energentov in tudi pomanjkanje letalskega goriva, dizla ter bencina.
Kot je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je Evropska unija leta 2025 za uvoz energije porabila več kot 330 milijard evrov. Od začetka vojne v Iranu pa je za dodatni uvoz fosilnih goriv namenila še 22 milijard evrov. Po njenih besedah to jasno kaže, kako močno kriza vpliva na evropsko gospodarstvo. Motnje v prometu skozi Hormuško ožino pa bi lahko trajale tudi po morebitni umiritvi spopadov.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je že konec marca opozoril na resnost razmer ter državljane pozval k zmanjšanju potovanj in pogostejšemu delu od doma. Podoben nabor ukrepov je sredi marca predstavila tudi Mednarodna agencija za energijo.
Energetski boni in druge pomoči
Komisija države članice poziva tudi k zaščiti potrošnikov. Predlaga uvedbo energetskih bonov, dohodkovne pomoči, začasne prepovedi odklopov elektrike ter znižanje davkov na električno energijo in čiste tehnologije.
Poleg kratkoročnih ukrepov dokument predvideva tudi širše strukturne spremembe za stabilizacijo energetskega trga. Med njimi so boljše usklajevanje skladiščenja plina v EU, sproščanje naftnih rezerv in hitrejše uvajanje domačih čistih virov energije, kot sta geotermalna energija in obnovljivi vodik. Omenjajo se tudi morebitne prilagoditve sistema trgovanja z emisijami ter uvedba davkov na nepričakovane dobičke energetskih podjetij.
