LEON MAGDALENC: VOLIVCI IMAJO VEDNO PRAV

Najprej smo to poslušali pred volitvami, potem ob volitvah in zdaj še po volitvah. Volivci imajo vedno prav. Gre za čisto neumnost. Bedarijo na kvadrat. Zakaj bi imeli volivci prav, če nekomu dajo svoj glas? Oni pač kot navijači oddajo glas svojemu moštvu, svojemu zvezdniku ali predsedniku kluba. V tej oddaji glasu navijača ni najmanjše sledi o tem, da ima on prav. On se lahko moti o sto stvareh. Od gospodarstva in financ do politike in kulture. O teh stvareh celo nima pojma, pa s svojim glasom odloča prav o njih.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Kvantiteta glasov je še večja zmota. Množičnost oddanih glasov za moštvo, zvezdnika ali predsednika govori le o tem, da ima nekdo široko bazo navijačev. Govori o tem, da jih je nekdo dobro organiziral, jih dobro podkuril in dobro motiviral. To je vse. V tem ni nobene vednosti. Nobenega “prav”. Zgodovina nas je naučila, da je največkrat ravno obratno. Da so se množice motile, nekaj posameznikov pa je imelo prav. Končali so na grmadah ali v zaporih. Največkrat se zgodi – to smo spremljali neposredno po volitvah – da izvoljeni prelisičijo tiste, ki so jim dali svoj glas. Obljubljali so jim nekaj, česar nikoli ne bodo dobili. Na široko so trosili neuresničljive obljube in jih čez noč pojedli. Skratka, prostaško so izigrali zaupanje in prostaško se temu reče, da so jih dobro nategnili.

Nateg je temeljno počutje, ki ga občutimo vsi, ki smo oddali svoj glas. Največkrat radi uporabljamo misel, da smo bili izigrani. Plačali smo nekaj s svojim glasom in v zameno dobili nekaj drugega. Škart robo. V predvolilnem času so se vsi obnašali kot trgovci v času velikih razprodaj. V zameno za naš nakup, za naš glas, so nam obljubljali prvovrstno robo in storitev, dobili pa smo tretjerazredno smetje. Nekaj s pretečenim rokom trajanja in nekaj, kar ni imelo zveze s tistim, kar nas je zavajalo z velikih plakatov.

Nismo bili le nategnjeni, temveč tudi prevarani. To še bolj boli, ker ima daljnoročne posledice. Nateg boli nekaj trenutkov in se ne ponovi. Prevara je na žalost permanentni pojav. V bistvu gre na koncu točno za to: kako nas prevarati še enkrat. Še enkrat ujeti, še enkrat zapeljati, da jim damo svoj glas, čeprav smo po zadnji prevari rekli: nikoli več.

Vedno gremo oddati svoj glas v upanju, da bo nekaj drugače, in dobimo eno in isto. Prevaro, zavito v bleščeči papir za enkratno uporabo. Po oddanem glasu nas ti nateguni ne potrebujejo več. Zdaj se igrajo igrice, za katere jim nismo dali mandata. Nismo jih pooblastili, da rišejo razne krožce, pike in križce na tajne glasovalne lističe kot zadnji debili. Verjamem, da niti eden od nas ni dal glasu tem osebkom, da nas sramotijo z otročjimi označevanji svoje lojalne drže. Ja, dobili pa so našo lojalnost. Dobili naš glas navijača iz čiste strasti. Igrali so na našo pripadnost klubu in zdaj smo zanje le še navijaška armada v rezervi, ki bo prišla na tekme, ko bo šlo spet zares.