S prihodom toplejših dni se na cestah pojavlja vse več kolesarjev, s tem pa žal tudi več prometnih nesreč. Policija je minuli konec tedna obravnavala več dogodkov, v katerih so bili udeleženi prav kolesarji, zato znova opozarja na previdnost – tako kolesarjev kot tudi voznikov motornih vozil.
Statistika kaže, da so kolesarji v več kot polovici najhujših prometnih nesreč celo sami povzročitelji. Najpogostejši razlogi so nepravilna stran in smer vožnje, pogosto tudi vožnja preblizu roba ali celo po nasprotni strani cestišča. Temu se nemalokrat pridruži še vožnja pod vplivom alkohola, ki dodatno zmanjša zbranost in odzivni čas.
Pogosta težava ostaja tudi neupoštevanje prometnih pravil, predvsem na križiščih. Kolesarji namreč prepogosto spregledajo, da prometni znaki, kot sta »stop« ali »križišče s prednostno cesto«, veljajo enako kot za voznike avtomobilov. Neprilagojena hitrost, zlasti na klancih in zahtevnejših odsekih, pa tveganje za nesrečo še poveča.
A kolesarji niso le povzročitelji – pogosto so tudi žrtve. Med najpogostejšimi nevarnostmi so prehitri vozniki, vožnja pod vplivom alkohola in nepravilno parkirana vozila, ki jim ovirajo pot ter jih silijo v nevarne manevre.

Posebno pozornost policija namenja starejšim kolesarjem, ki sodijo med najbolj ranljive udeležence v prometu. Osebe, starejše od 65 let, so v prometnih nesrečah pogosteje udeležene, saj se slabše odzivajo na dogajanje okoli sebe, imajo zmanjšan sluh in vid ter počasnejši reakcijski čas.
Poleg tega so posledice poškodb pri njih pogosto hujše.
Starejšim svetujejo, naj realno ocenijo svoje sposobnosti in se na kolo odpravijo le, ko so prepričani, da so za to dovolj pripravljeni. Priporočajo krajše vožnje, izogibanje prometno bolj obremenjenim cestam in vožnji ponoči, predvsem pa uporabo zaščitne čelade. Ta sicer ni obvezna za odrasle, a lahko ob padcu ali trku zmanjša tveganje za poškodbe glave tudi do 70 odstotkov.
Policija ob tem poziva vse udeležence v prometu k večji strpnosti in previdnosti. Ceste si delimo vsi – in prav od odgovornega ravnanja vsakega posameznika je odvisno, ali bodo kolesarske poti ostale varne ali pa postale prizorišče novih nesreč.





