Bolgarska predstavnica Dara je v drugem predizboru prepričala s pop skladbo s folklornim pridihom Bangaranga, tudi predstavnica Cipra Antigoni je v skladbi Jalla povezala sodobne ritme in tradicijo. Predstavnik Malte Aidan se je v finale uvrstil z ljubezensko balado Bella, podobno tudi predstavnica Avstralije Delta Goodrem, ki prav tako sodeluje z ljubezensko balado Eclipse.
Avstralska predstavnica, katere pesem so opisali kot klasično balado v slogu Celine Dion, je po nekaterih stavnicah tudi med prvimi tremi pesmimi, ki jim pripisujejo največ možnosti za zmago na letošnjem 70. Eurosongu. Na prvo mesto sicer uvrščajo Finsko s pesmijo Liekinheitin Linde Lampenius in Peta Parkkonena, v prvi trojici pa je še Grčija s pevcem Akylasom in elektro pop skladbo Ferto.
Opazovalci in poznavalci Eurosonga sicer ne izključujejo, da občinstvo z javnim glasovanjem ne bi veliko glasov podelilo predstavniku Izraela Noamu Bettanu in pesmi Michelle, saj je to v zadnjih letih postalo skoraj stalnica. Ob tem nekatere države izraelsko vlado obtožujejo, da poskuša z dragimi oglaševalskimi kampanjami vplivati na izid glasovanja. To organizator Evrovizije – Evropska radiodifuzna zveze (EBU) – zanika.
Tokrat okrnjena Evrovizija
Iz nasprotovanja Izraelu zaradi Gaze pa letos ne sodeluje pet držav, in sicer Španija, ki sodi med pet velikih finančnih podpornic tekmovanja, Nizozemska kot šesta največja podpornica, Irska, ki je na samem vrhu po številu zmag v dosedanji zgodovini Eurosonga, ter Islandija in Slovenija. Kljub temu, je v drugem polfinalnem večeru nastopila pevka slovenskih korenin. Eva Marija Puc je z balado Mother Nature zastopala Luksemburg, kjer se je rodila in odraščala. Dvajsetletnica je nastopila kot četrta po vrsti, s skladbo pa je stavila predvsem na sporočilo miru, povezanosti in vračanja k naravi.
Po dveh predizborih je zdaj znanih vseh 25 držav, ki bodo v soboto tekmovale v evrovizijskem finalu v dunajski mestni dvorani – po deset iz obeh predizborov, velike štiri države Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija, ki največ prispevajo v proračun tekmovanja, ter Avstrija kot letošnja gostiteljica.
V prvem, torkovem polfinalnem večeru so se predstavile države z zelo različnimi glasbenimi slogi – od energičnega popa in elektronskih ritmov do čustvenih balad in etno elementov. Posebno pozornost so pritegnili nekateri favoriti letošnjega tekmovanja, ki so s prepričljivimi nastopi navdušili tako občinstvo v dvorani kot gledalce pred televizijskimi zasloni.
V prvem predizboru so si finale priborile Grčija, Finska, Belgija, Švedska, Moldavija, Izrael, Srbija, Hrvaška, Litva in Poljska. Brez finalnega nastopa so ostali predstavniki San Marina, Estonije, Gruzije, Črne gore in Portugalske. Hrvaške predstavnice, skupina Lelek, so nastopile tretje po vrsti, njihov preboj v finale pa predstavlja nov odmeven uspeh za hrvaško evrovizijsko sceno.
Spremembe pri glasovanju
Letos je prišlo tudi do pomembne spremembe pri glasovanju. Potem ko so v preteklih letih o finalistih v predizborih odločali zgolj gledalci, zdaj o razpletu znova odločata tako občinstvo kot strokovna žirija. Razmerje glasov je v predizborih in finalu izenačeno – 50 odstotkov prispevajo gledalci, polovico pa nacionalne žirije.
Evrovizija že desetletja velja za več kot le glasbeno tekmovanje. Gre za dogodek, ki povezuje različne kulture, jezike in glasbene tradicije. Prvo tekmovanje je potekalo leta 1956 v švicarskem Luganu, sodelovalo pa je le sedem držav. Zmagala je Švica s pesmijo »Refrain«, ki jo je izvedla Lys Assia. Danes na tekmovanju sodeluje več kot 35 držav, Evrovizijo pa spremljajo milijoni gledalcev po vsem svetu.
Skozi zgodovino je Evrovizija ustvarila številne glasbene zvezde. Med najbolj znanimi zmagovalci so švedska skupina ABBA, ki je leta 1974 slavila s pesmijo »Waterloo«, ter kanadska pevka Céline Dion, ki je leta 1988 zastopala Švico. Tekmovanje je postalo tudi sinonim za spektakularne odrske nastope, nenavadne kostume in politične ter kulturne razprave.
Letošnje prvo polfinale je ponovno pokazalo, da Evrovizija ostaja eden najbolj gledanih in komentiranih televizijskih dogodkov v Evropi. Kdo bo letos osvojil kristalni mikrofon, bo jasno po velikem finalu, do takrat pa evrovizijska vročica še naprej navdušuje oboževalce po vsej celini.
